Jedro

Če tožnik zamudi rok za vložitev tožbe, ki je v tem primeru določen v 2. odstavku 38. člena ZAzil, se taka tožba zavrže kot prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

S 1. točko izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/03 in 85/05 - odl. US) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.12.2005, kot prepozno; z 2. točko izreka sklepa pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila, in sicer na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi s 1. in 5. alineo 36. člena ZAzil. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je iz podatkov upravnega spisa razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke osebno tožniku vročena 22.12.2005, ki tedaj ni imel pooblaščenca, tako da je tridnevni rok za vložitev pritožbe potekel 27.12.2005, ker sta bila 25. in 26.12.2005 državna praznika. Tožnik pa je pritožbo po svojem pooblaščencu oddal priporočeno po pošti 10.1.2006, torej prepozno.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb ZPP, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe predpisov. Tožnik ni dobil odločbe tožene stranke s prevodom, temveč le slovenski izvod, zato ni pravočasno vložil tožbe na upravno sodišče, saj je šele, ko je poslal odločbo v slovenščini svojemu zagovorniku, ugotovil, da mora tožbo vložiti v treh dneh. Poudarja, da razlogi, ki jih je navedel v prošnji za azil, ustrezajo pravnemu standardu preganjanja, ki se je uveljavil v azilnih postopkih, saj gre v njegovem primeru za preganjanje zaradi narodnostne pripadnosti, ki je bilo dalj časa trajajoče in zoper katero državne oblasti niso ustrezno reagirale, saj mu niso nudile ustrezne zaščite. Glede na to predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da se njegovi prošnji za priznanje azila v Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odložitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Tožnika v upravnem postopku ni zastopal odvetnik, kar izhaja tudi iz sodnih spisov, iz katerih je razvidno, da je tožnik pooblastilo odvetniku podpisal šele 6.1.2005 (priloga A2 k tožbi). Glede na to je tožena stranka ravnala pravilno in zakonito ko je svojo odločbo vročila neposredno tožniku. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku vročena odločba v slovenskem jeziku ter v bistvenem delu tudi v prevodu v francoski jezik, ki ga je kot svoj drugi jezik v prošnji za azil navedel tožnik. V takšni obliki mu je bila po podatkih upravnega spisa odločba vročena 22.12.2005. Prevod odločbe vsebuje tudi pravni pouk, iz katerega je razvidno, kakšna pravna sredstva ima tožnik na razpolago, in v kolikšnem času jih lahko vloži. Pritožbeno sodišče torej ne vidi razloga za dvom za to, da tožniku prevod odločbe ne bi bil vročen, zato pritožbeno navedbo, da je bila tožniku odločba vročena le v slovenskem jeziku, zavrača kot neutemeljeno. V navedeni odločbi je v pravnem pouku določeno, da ima tožnik zoper odločbo tožene stranke možnost začeti upravni spor s tožbo pri upravnem sodišču, ki pa jo mora vložiti v treh dneh od prejema odločbe. Po podatkih sodnih spisov pa je tožnik tožbo zoper odločbo tožene stranke po svojem odvetniku poslal priporočeno po pošti 10.1.2006, upravno sodišče pa jo je prejelo 11.1.2006. Ker pa je tridnevni rok za vložitev tožbe začel teči 22.12.2005, se je glede na to, da sta bila 25. in 26. decembra praznika, iztekel v torek dne 27.12.2005. Glede na to je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 39. člena ZAzil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.