Jedro

Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tožnica pa je v obravnavani zadevi revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica dne 8. 11. 2007 sama vložila revizijo, dne 22. 11. 2007 pa je vložila še revizijo po odvetniku.

2. Revizija, ki jo je vložila tožnica sama, ni dovoljena, njena dopolnitev po odvetniku pa je prepozna.

3. Glede na dejstvo, da stranka o isti stvari ne more vložiti več revizij, je Vrhovno sodišče revizijo, vloženo po odvetniku, obravnavalo kot dopolnitev tožničine revizije.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 lahko dejanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008). Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo velja določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno tudi določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tožnica pa je v obravnavani zadevi revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je tožnico pozvalo, da revizijo dopolni s predložitvijo dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, česar pa ni storila.

6. Dopolnitev revizije, ki je vložena po odvetniku, pa je prepozna. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Tožnici je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 22. 10. 2007, kot je to razvidno iz podpisane povratnice v upravnem spisu. Po določbi drugega odstavka 111. člena ZPP se v primerih, ko je rok določen po dnevih, vanj ne všteje dan vročitve ali sporočitve, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP pa se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Glede na navedene določbe, ki jih je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se je rok za vložitev revizije iztekel dne 21. 11. 2007, odvetnik pa je dopolnitev revizije vložil dne 22. 11. 2007 in je tako ni mogoče upoštevati.

7. Revizijo je tako vložila oseba, ki za to ni izkazala postulacijske sposobnosti, torej je ni dopustno obravnavati. Vrhovno sodišče je revizijo, ki jo je vložila tožnica sama, kot nedovoljeno zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki za to nima postulacijske sposobnosti; dopolnitev revizije, ki jo je stranka vložila po odvetniku, pa je Vrhovno sodišče zavrglo kot prepozno; oboje pa na podlagi 89. člena ZUS-1.