Jedro

Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo tista pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v obravnavanem primeru.

Ker v obravnavani zadevi o za revidenta spornem delu nepremičnine ni bilo odločeno, z izpodbijano odločitvijo tudi niso nastopile morebitne posledice glede tega dela premoženja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja, da vrednost sporne nepremičnine znaša vsaj 72.800 EUR in da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki ga opredeljuje tudi 11. člen osnutka Zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, in se nanaša na zlorabo določbe prvega odstavka 88. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 3. 2006, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 18. 8. 2005. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ med drugim odločil, da se upravičencu A.A. v naravi vrne nepremičnina z začasno parc. št. 15 v izmeri 4856 m², doslej vpisana v vl. št. 16 k.o. B., ter da bo o ostalem delu zahtevka odločeno naknadno.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Revident zatrjuje, da vrednost zemljišča parc. št. 17 k.o. B., o katerem teče ta spor, znaša vsaj 72.800 EUR. Iz revizije sicer izhaja, da uveljavlja vračilo te parcele v naravi.

6. Vrhovno sodišče je že v več sklepih sprejelo stališče, da pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. Glede na navedeno v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Revident uveljavlja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer za vprašanje, ki je opredeljeno tudi v 11. členu osnutka Zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, in se nanaša na zlorabo določbe prvega odstavka 88. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

9. Po navedeni določbi ZUS-1 je kot pogoj za dovoljenost revizije mogoče uveljavljati samo tista pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v obravnavanem primeru. Pravno vprašanje, ki ga kot pomembno uveljavlja revident, se nanaša na obstoj ovire za denacionalizacijo premoženja v obliki vračanja v naravi po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen. Z odločbo prvostopenjskega upravnega organa, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je odločeno o vračilu nepremičnine v naravi v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da ovire za vračilo v naravi niso podane. Revident, ki uveljavlja vračilo v naravi tudi preostalega dela nepremičnine, dovoljenosti revizije ne more uveljavljati s pravnim vprašanjem, ki bo morebiti pomembno za odločitev o premoženju, o katerem z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo ni bilo odločeno. Ker torej pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 10. Če revident z zatrjevanjem vrednosti nepremičnine uveljavlja tudi dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da v tej zadevi dovoljenost revizije tudi po navedeni določbi ZUS-1 ni podana. Ker v obravnavani zadevi o za revidenta spornem delu nepremičnine ni bilo odločeno, z izpodbijano odločitvijo tudi niso nastopile morebitne posledice glede tega dela premoženja.

11. Ker revidenta ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.