Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin.

Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 67. člena in 6. točke prvega odstavka 69. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR) tožeči stranki prepovedal trženje semena podzemne kolerabe sort Gransa in Hofmanova rumena (1. točka izreka); določil rok za izvršitev odločbe z dnem vročitve odločbe (2. točka izreka); tožeči stranki naložil, da mora v roku 15 dni posredovati inšpektorici dokazila o izvedenem ukrepu, vključno s seznamom trgovin, iz katerih je bilo seme umaknjeno (3. točka izreka); odločil, da bo o stroških postopka odločeno s sklepom ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. in 5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da sta fitosanitarni inšpektorici ob pregledu semenskega materiala v dveh trgovinah ugotovili, da tržita seme podzemne kolerabe dobavitelja - tožeče stranke, pri čemer sorti nista vpisani v 37. dopolnjeno izdajo skupnega kataloga poljščin (Katalog poljščin), kakor tudi ne v prvem dodatku k tej izdaji niti v drugem dodatku k tej izdaji oziroma v sortni listi RS za leto 2018. Organ je ugotovil, da seme podzemne kolerabe ni skladno z določbami 3. člena Direktive Sveta 66/401/EGS, ki določa da se seme vrste Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb ne sme tržiti, če ni bilo potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“. Po oceni organa so pomanjkljivi tudi zahtevani podatki na etiketi, v skladu z Direktivo 66/401/EGS, ki za certificirano seme predpisuje zahtevane podatke na etiketi dobavitelja oziroma na embalaži. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, ker je bil postopek pravilen, izrek odločbe pravilen in zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, kar je odpravil v svoji odločbi. Med drugim je pojasnil, da je Slovenija v svoj pravni red prenesla direktive, ki določajo cilje glede trženja različnih semen ter drugega razmnoževalnega in sadilnega materiala z ZSMKR. Iz Direktive 66/401/EGS izhaja, da se ta uporablja za pridelavo z namenom trženja in za trženje semena krmnih rastlin v skupnosti, pri čemer natančno določa vrste in rodove rastlin, ki se po določbah Direktive 66/401/EGS uvrščajo med krmne rastline, kamor je uvrščena tudi koleraba (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.). Zato je prvostopenjski organ kolerabo pravilno uvrstil med krmne rastline. Pojasnjuje, da se ZSMKR uporablja za ves semenski material kmetijskih rastlin, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR. Zato je prvostopenjski organ utemeljeno uporabil ZSMKR in Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (Pravilnik), ki ureja pogoje za trženje tovrstnih semen. Kolerabo (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) namreč tudi Pravilnik uvršča med krmne rastline (2. člen Pravilnika). Seme teh rastlin pa se sme tržiti samo kot osnovno seme ali kot certificirano seme (4. člen Pravilnika). V konkretnem primeru ni sporno, da seme, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme. Ni sporno niti, da seme ni vpisano v sortno listo oziroma skupni katalog, zato tako seme, glede na določbe 7. člena Pravilnika, prvega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena ZSMKR, ne izpolnjuje pogojev za trženje. Navaja še, da dejstvo, da se sme seme kolerabe sorte Hofmanova rumena in sorte Gransa dati na trg v Italiji, ne vpliva na odločitev. Vsaka država članica sme notranji trg s semenskim materialom urediti v svoji nacionalni zakonodaji. V Sloveniji se sme prijaviti sorto za vpis v sortno listo po zato predvidenem postopku, določenem v ZSMKR (členi 38 do 47) in Pravilniku o postopku vpisa sorte v sortno listo in o vodenju sortne liste. Kolikor se v tem postopku ugotovi, da sorta izpolnjuje vse predpisane pogoje, pridobi z vpisom v sortno listo tudi pravico do trženja. Direktiva 66/401/EGS v 15. členu določa pogoje za enakovredno sprejetje določene sorte za vključitev v sortni katalog ali v sortno listo druge države članice. ZSMKR ter podrobneje Pravilnik o postopku vpisa sorte v sortno listo in o vodenju sortne liste nista predvidela tovrstne vzajemnosti za seme krmnih rastlin. Dovoljenje italijanskih organov za trženje kolerabe sorte Hofman rumene in sorte Gransa v Italiji zato ne predstavlja ustreznega dovoljenja za trženje istega semena na območju RS, pri čemer pa ne gre za kršitev prostega pretoka blaga, saj je trg s semeni znotraj skupnosti reguliran s predpisi, ki posamezni državi članici omogoča sprejetje nacionalne zakonodaje na ta način, kot jo v Sloveniji določa ZSMKR.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka zmotno smatrala podzemno kolerabo, ki jo tožeča stranka v Sloveniji trži kot vrtnino, za krmno rastlino. Seme, ki ga tožeča stranka trži v originalnem pakiranju, je bilo prvič dano v promet v Republiki Italiji. Italijanski dobavitelj je zato pri zapiranju vrečke upošteval italijanski zakon DPR 1055 iz leta 1973, ki predvideva, da se seme Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb. v primeru, da je namen trženja pridelava zelenjadnic, trži ob upoštevanju navedenega zakona, ki določa, da je treba na vrečki jasno označiti opozorilo, da seme ni namenjeno pridelavi krmnih rastlin. Meni, da bi tožena stranka morala upoštevati 3. člen ZSMKR. Podzemna koleraba, ki se jo uporablja kot zelenjadnico, namreč po mnenju tožeče stranke ni regulirana z nobeno direktivo, niti ni opredeljena v predpisih iz 1. člena ZSMKR. Tožeči stranki ni jasno, zakaj je tožena stranka seme podzemne kolerabe smatrala za krmno rastlino, glede na jasen zapis na embalaži, da seme ni namenjeno pridelavi krmnih rastlin in glede na velikost pakiranja, ki dokazuje, da gre za seme, ki je namenjeno pridelavi hrane za ljudi. Meni še, da spada podzemna koleraba med „druge vrste“ kmetijskih rastlin v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki jih ZSMKR ne regulira, zato je tožena stranka ta zakon zmotno uporabila. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v celoti odpravi ter s svojo sodbo samo reši zadevo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in dodatno pojasnjuje svojo odločitev. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US, 109/12, 10/17 - ZPP-E, v nadaljevanju ZUS-1) ni opravilo glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta in ki je pravno pomembno v tej zadevi1, med strankama ni sporno. Tožeča stranka, kot je mogoče povzeti tožbene razloge, uveljavlja namreč (le) zmotno uporabo materialnega prava.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer podal napačne razloge za svojo odločitev, vendar je to odpravil organ druge stopnje z navedbo pravilnih razlogov, za kar ima podlago v tretjem odstavku 248. člena ZUP. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa in ponovno ne navaja razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. V zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje, da očitek tožeče stranke o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Tretji odstavek 3. člena ZSMKR, katerega neuporabo tožeča stranka očita organu, v konkretnem primeru namreč ni uporabljiv. ZSMKR se uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR2. Med predpise, ki opredeljujejo vrste kmetijskih rastlin, za katere velja ZSMKR, je vključena med drugimi tudi Direktiva 66/401/EGS3. 10. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.), sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je v Direktivi 66/401/EGS opredeljena kot krmna rastlina4. Za podzemno kolerabo (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, na podlagi prvega odstavka 3. člena in 1. alineje 1. člena ZSMKR, uporablja. Tako stališče potrjuje tudi na podlagi petega odstavka 3. člena ZSMKR sprejeti Pravilnik o vrstah kmetijskih rastlin, količinah semenskega materiala kmetijskih rastlin ter obrazcu zahteve za dovolitev trženja oziroma za izdajo posebnega uvoznega dovoljenja (v nadaljevanju Pravilnik o vrstah kmetijskih rastlin), ki v 2. členu določa, da so vrste kmetijskih rastlin, katerih semenski material se lahko trži, navedene v prilogi 1 pravilnika, ki je njegov sestavni del. V prilogi 1 Pravilnika o vrstah kmetijskih rastlin je navedena tudi Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb., slovensko podzemna koleraba.

11. Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin se lahko trži, če je bil: a) pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in b) če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin5. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin, zato na podlagi drugega odstavka 10. člena in 12. člena ZSMKR ter 4. in 7. člena Pravilnika trženje semena podzemne kolerabe ni dovoljeno.

12. V konkretnem primeru namreč, kot že rečeno, ni uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR (tako tudi sodba Upravnega sodišča II U 530/2011). Tožbeni ugovor zmotne (ne)uporabe materialnega prava posledično ni utemeljen.

13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba v zvezi z drugostopenjsko odločbo pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Glej 10. in 11. točko obrazložitve te sodbe. 2 Prvi odstavek 3. člena ZSMKR. 3 Prva alineja 1. člena ZSMKR. 4 C alineja, A odstavka 2. člena Direktive 66/401/EGS. 5 Prvi odstavek 10. člena ZSMKR.