Jedro

Čeprav je toženec z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine, izdano v rednem postopku, posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar ni imel podlage ne v ZUP ne v ZPIZ-1 in je odločba nezakonita, to ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine. Toženec lahko, ne da bi z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1, pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 1. 3. 2011 in št. ... z dne 31. 8. 2011 in naložilo tožencu, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 411,00 EUR in jih nakaže na račun Delovnega sodišča v ... v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da gre v navedenem primeru za spor v zvezi z neupravičenostjo tožnika do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, v zvezi s ponovnim vstopom tožnika v zavarovanje. Meni, da je bila v tožnikovem primeru podlaga za izdajo izpodbijane odločbe o neupravičenosti do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka za čas od 27. 6. 2008 do 31. 8. 2008, od 1. 9. 2008 do 2. 9. 2008, od 1. 11. 2008 do 31. 12. 2008, od 30. 7. 2009 do 9. 9. 2009 in od 15. 2. 2010 do 28. 2. 2010 dejstvo, da je imel tožnik v navedenem obdobju lastnost oziroma status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Navedeno je kot nesporno ugotovilo tudi sodišče v razlogih sodbe, izhaja pa tudi iz matične evidence pri tožencu. Za konkretni socialni spor je vprašanje izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka pomemben prav navedeni status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma zaposlitve in pa dejstvo, da sta se mu v navedenem obdobju pokojnina ter varstveni dodatek tudi izplačevala. Zaradi navedenega po neupravičenosti tožnika do izplačevanja invalidske pokojnine toženec z odločbo z dne 1. 3. 2011 po določbi 178. člena ZPIZ-1 ni v ničemer posegel v samo priznanje pravice do invalidske pokojnine in varstvenega dodatka. Odločba o priznanju pravice do pokojnine in dodatka zajema le odločitev o priznanju pravice, ki je vezana na izpolnitev pogojev za priznanje, določena je višina pokojnine na dan priznane pravice ter le pričetek izplačevanja, nikakor pa ni določen čas izplačevanja za naprej. Posledično tako ni moč slediti zaključku prvostopnega sodišča, ko je odločbi toženca z dne 1. 3. 2011 in z dne 31. 8. 2011 odpravilo zato, ker je bilo z njima izven pravnih sredstev določenih z zakonom drugače odločeno, kot je bilo odločeno s pravnomočno odločbo z dne 30. 12. 1998, s sklepom o popravi pomote z dne 9. 3. 1999 in s pravnomočnima odločbama z dne 23. 3. 1999 in z dne 10. 3. 1999. Meni, da izplačevanje pokojnine oziroma varstvenega dodatka ne predstavlja pravnomočno urejenega razmerja. Sama odločitev o neopravičenosti izplačevanja pa tudi ne pomeni posega v pridobljene pravice, saj se je tožniku ob ponovnem nastopu pogojev – prenehanje opravljanja dejavnosti oziroma prekinitev delovnega razmerja, invalidska pokojnina ponovno začela izplačevati na podlagi dejstva, da je bil odjavljen iz zavarovanja. Vztraja, da je toženec imel pravno podlago za ugotovitev tožnikove neupravičenosti do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v navedenih obdobjih. S priznanjem pravice do pokojnine in dodatka ni odločeno o trajnosti izplačevanja, temveč le o začetku izplačevanja pokojnine in dodatka, tožniku pa sta se po priznanju pravice do pokojnine in dodatka le-ta ves čas izplačevala tudi v spornem obdobju, ko je bil vključen v zavarovanje. Tako so bili v predsodnem upravnem postopku izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanih odločb in uporabljena tudi ustrezna določba 178. člena ZPIZ-1, saj bi v nasprotnem primeru tožnik neutemeljeno užival dvoje pravic, v konkretnem primeru bi imel tožnik status uživalca pokojnine in zavarovanca, kar pravno ni dopustno. Namen omenjene zakonske določbe je prav v preprečevanju takšnih nedopustnih pravnih stanj. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. VIII Ips 443/2008 z dne 22. 11. 2010, kot tudi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 166/2011 z dne 19. 5. 2011. V zadevi VIII Ips 547/2008 z dne 21. 12. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pa ne gre za enak primer. Ker odločitev sodišča ni pravilna, nasprotuje toženec tudi povrnitvi stroškov postopka v višini 411,00 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost prvostopne odločbe toženca št ... z dne 1. 3. 2011, potrjeno z dokončno odločbo št. ... z dne 31. 8. 2011, s katero je odločil, da zavarovanec, sedaj tožnik, delovni invalid prve kategorije invalidnosti, ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v času od 27. 6. 2008 do 31. 8. 2008, od 1. 9. 2008 do 2. 9. 2008, od 1. 11. 2008 do 31. 12. 2008, od 30. 7. 2009 do 9. 9. 2009 in od 15. 2. 2010 do 28. 2. 2010. Hkrati je odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve in da ni stroškov pritožbe.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imel tožnik v navedenih obdobjih lastnost zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da to izhaja tudi iz podatkov o matični evidenci.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za vprašanje izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, pomemben prav status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma zaposlitve. Zavarovancu pripada pravica do pokojnine, to pa tudi invalidske pokojnine, od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (prvi odstavek 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Uživanje in izplačevanje pokojnine je vezano, ne samo na daljše obdobje, pač pa na pogoj, da uživalec pokojnine za njeno izplačevanje ves čas izpolnjuje vse pogoje. V nasprotnem primeru, če se pogoji spremenijo in zavarovanec ne izpolnjuje več pogojev za izplačevanje, zavarovanec pokojnine ne more več uživati. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za izplačevanje oziroma predstavljajo prenehanje uživanja pokojnine, je v zakonu jasno določeno. Tako je v 178. členu določeno, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

Že v večih zadevah je Višje delovno in socialno sodišče, tako tudi v zadevi opr. št. Psp 166/2011 zavzelo stališče, da ponoven vstop v zavarovanje, ki predstavlja bodisi začetek opravljanja dejavnosti ali sklenitev delovnega razmerja, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačevanja pokojnine ter razlog za njeno ustavitev in to celo z odločbo, ker s tem ni v ničemer poseženo v pravnomočno odločbo o priznanju določene konkretne pravice. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VIII Ips 443/2008 z dne 22. 11. 2010. S sodbo opr. št. VIII Ips 216/2010 z dne 7. 2. 2012 pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni izpostavilo le pravnomočne odločbe, pač pa dodatno vprašanje pravnomočno urejenega pravnega razmerja in možnost posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje z odločbo. Postavilo se je na stališče, da za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja pokojnine za nazaj v rednem postopku, toženec nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. Odločba o ustavitvi izplačevanja neke dajatve, bi se lahko glasila le za naprej, na podlagi ugotovitev o prenehanju pogojev za izplačevanje.

Za enako dejansko in pravno stanje gre v obravnavanem primeru. Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da toženec, ne bi v obdobju, ko tožnik ni izpolnjeval več pogojev za izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, ne bi zakonito ustavil izplačevanja invalidske pokojnine in tudi ne pomeni, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane invalidske pokojnine. Prav nasprotno. Toženec lahko, ne da predhodno z odločbo odloči o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine (178. člen ZPIZ-1), uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine. Vse navedeno namreč ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen še do izplačevanja invalidske pokojnine.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vključno s stroški postopka, ker je o njih odločeno skladno z določbo 154. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se je sicer nepravilno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 547/2008 z dne 21. 12. 2010, ker ne gre za identičen primer in tudi nepravilno obrazlagalo, da je toženec z izpodbijanima odločbama z dne 1. 3. 2011 in z dne 31. 8. 2011 posegel v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, je pa pravilno odpravilo izpodbijani odločbi, ker sta nezakoniti. Z izpodbijanima odločbama izdanima v rednem postopku, je toženec posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar pa glede na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, temu pa je sledilo tudi pritožbeno sodišče, ni imel podlage, ne v ZUP in ne v ZPIZ-1.