Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko je odločilo brez glavne obravnave, kršilo 59. člen Zakona o upravnem sporu ter tožnikovo pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin?

II. Ali je z vidika prvega odstavka 136. člena in 151. člena Družinskega zakonika pravilno stališče, da lahko osnovna šola z upravnim aktom na podlagi določb 48. člena Zakona o osnovni šoli odloči o prestopu otroka na drugo osnovno šolo, čeprav je seznanjena, da eden od staršev temu nasprotuje?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko je odločilo brez glavne obravnave, kršilo 59. člen Zakona o upravnem sporu ter tožnikovo pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin?

II. Ali je z vidika prvega odstavka 136. člena in 151. člena Družinskega zakonika pravilno stališče, da lahko osnovna šola z upravnim aktom na podlagi določb 48. člena Zakona o osnovni šoli odloči o prestopu otroka na drugo osnovno šolo, čeprav je seznanjena, da eden od staršev temu nasprotuje?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo, s katero je Osnovna šola A. (v nadaljevanju tožena stranka) ugodila predlogu B. B. (v nadaljevanju stranka z interesom), matere mld. C. C., za "prepis otroka iz OŠ B. na OŠ A." in odločila, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

2. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da se izpodbijana odločitev nanaša na prepis učenca (tožnikovega sina) na drugo šolo na podlagi tretjega odstavka 48. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) in da sta izraza v odločbi "prešolanje" in "prepis" zgolj napačno uporabljena. Upravno sodišče je zavrnilo tožnikov očitek o ničnosti izpodbijane odločbe iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Zavrnilo je tudi očitke o kršitvi pravil upravnega postopka, med drugimi tudi o kršitvi pravice do izjave. Pojasnilo je, da ta pravica ni kršena, če organ oz. šola ne sledi njegovi izjavi in ne odloči njemu v prid. 3. Upravno sodišče je presodilo, da odločitev tožene stranke o prepisu učenca kljub tožnikovemu nestrinjanju ni nezakonita, ker je bil otrok v času izdaje izpodbijane odločbe zaupan v vzgojo in varstvo materi, ta pa je vlogi predložila tudi potrdilo o stalnem prebivališču v ..., ki je šolski okoliš te osnovne šole. Pri tem je upoštevalo, da se morajo starši v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sporazumeti tudi o tem, kje se otrok šola, in da po prvem odstavku 151. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Vendar pa bi prišlo po mnenju Upravnega sodišča do nevzdržne situacije, ko se otrok, ki se mora redno šolati v osnovni šoli, sploh ne bi šolal, ker starši o tem ne bi dosegli soglasja.

4. Tožnik je vložil predlog in dopolnitev predloga za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj revizijo dopusti zaradi petnajstih pomembnih vprašanj.

5. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Glede prvega dopuščenega vprašanja je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, svojo odločitev pa utemelji na določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.1 Gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

8. Drugo vprašanje se nanaša na odločanje o šolanju otrok, kot ga določa ZOsn v povezavi z izvajanjem starševske skrbi, kot jo ureja DZ. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse v vseh primerih prestopov učencev na drugo osnovno šolo, v katerih eden od staršev s tem prestopom ne bo soglašal. 9. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.