Jedro

Po že ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi upravni spor izgubil svoj smisel, saj v primeru ugoditve tožbi ne bo več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-63/2018/6 z dne 20. 7. 2018, s katero je bilo drugi stranki z interesom kot prvostopenjskemu upravnemu organu naloženo, da v tam navedenem roku v elektronski obliki prosilcu (prvi stranki z interesom) posreduje tam navedeni odločbi, na način, da je v obeh odločbah razvidno vse, razen podatkov, navedenih v izreku odločbe Informacijskega pooblaščenca. Skupaj s tožbo je tožeča stranka vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala odlog izvršitve izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in odločilo, da se izvršitev zgoraj navedene odločbe tožene stranke odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. V obrazložitvi sklepa sodišče navaja, da je izhajalo s stališča, da po razkritju podatkov vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča in si tožeča stranka svojega položaja ne bi mogla več izboljšati niti ob uspehu s tožbo v upravnem sporu, zato bi bilo sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo neučinkovito. Ugovor, da tožeča stranka škode ni dovolj konkretizirala, je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da če bi prosilec enkrat dobil na vpogled dokumente, se prejšnjega stanja ne bi več dalo vzpostaviti, s tem pa bi sodni postopek izgubil svoj smisel. Škodo zaradi posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva je tožeča stranka dovolj konkretno pojasnila. Pri tem na (ne)učinkovitost sodnega varstva v primeru razkritja obeh zahtevanih upravnih odločb ne vpliva dejstvo, da se ti odločbi že izvršujeta in sta njuna izreka objavljena. Odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi, saj bodo zahtevani podatki postali dostopni, če bi sodišče tožbo zavrnilo. Nadalje je sodišče prve stopnje v zvezi z določbo tretjega odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP) pojasnilo, da vložitev tožbe zadrži izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca le v primeru, če tožbo vloži prvostopenjski organ, ne pa tudi drug udeleženec postopka.

3. Prva stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da pravno priznana škoda v tem primeru ni izkazana in zatrjuje, da je tožeča stranka pojasnila nepopravljivost posledice in nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja, ni pa utemeljila, zakaj posledico šteje za škodo, torej svojega trditvenega bremena ni izpolnila. Z izdano začasno odredbo o odložitvi izvršitve izpodbijane odločbe bo prizadet tudi javni interes. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

4. Tožeča stranka in druga stranka z interesom v odgovorih na pritožbo pritrjujeta odločitvi sodišča prve stopnje in Vrhovnemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne in odloči o stroških postopka.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju pa mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

8. Predmet tega upravnega spora je nestrinjanje tožeče stranke z obveznostjo, naloženo drugi stranki z interesom, da sporni odločbi, ki ju je izdala kot prvostopenjski organ in se nanašata na tožečo stranko, razkrije pritožnici na način, določen v izreku izpodbijane odločbe tožene stranke, in v okviru postopka odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zatrjevana težko popravljiva škoda tožeče stranke, ni pa predmet tega spora morebitno nestrinjanje z objavo teh odločb in škodo v zvezi s tem.

9. Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da tako iz zakonske ureditve kot iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Navedeno dejstvo tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.1 Pritrditi je zato treba sodišču prve stopnje, da navedeno obravnava kot težko popravljivo škodo, ki jo je tožeča stranka v zadostni meri zatrjevala in izkazala. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi upravni spor namreč izgubil svoj smisel, saj v primeru ugoditve tožbi ne bo več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov.2

10. Na drugačno odločitev zato tudi ne morejo vplivati navedbe, da sta odločbi, katerih razkritje je zahtevala pritožnica, dokončni, izvršljivi in se izvajata, objavljen pa je le njun izrek. S svojo odločitvijo sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo v odločbi, ki se še naprej izvršujeta na isti način kot doslej, kar v zadevi ni sporno. Zadržalo je le izvršitev izpodbijane odločbe tožene stranke, ki se nanaša na posredovanje odločb pritožnici v celoti, razen podatkov, ki so izrecno izvzeti.

11. Vrhovno sodišče, upoštevaje vsebino tega upravnega spora, zavrača tudi pritožbeni očitek glede presoje v zvezi z zatrjevano javno koristjo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, začasna odložitev izvršitve odločbe tožene stranke do pravnomočne odločitve o njeni pravilnosti in zakonitosti v upravnem sporu3 ne nasprotuje javni koristi, upoštevaje nesporno dejstvo, da sta izreka obeh odločb, ki edina postaneta izvršljiva, objavljena in se odločbi izvajata. Kolikor pritožnica, ki je gospodarska družba, svoj interes oziroma korist izpeljuje iz zatrjevane javne koristi, s tem ne more biti uspešna.4 Sicer pa v pritožbi lastni interes izkazuje zgolj s sklicevanjem na vzorčni ponudbi, objavljeni na podlagi v izreku izpodbijane odločbe tožene stranke navedenih odločb druge stranke z interesom, in pojasnjuje, da je prav na podlagi vzorčnih ponudb v pogodbenem odnosu s tožečo stranko in mora obe odločbi pridobiti, da bi lahko implementirala vzorčni ponudbi, zaradi odlašanja z objavo obrazložitve odločb pa ji nastaja škoda. S takimi nekonkretiziranimi navedbami pa pritožnica, ob upoštevanju dejstva, da se odločbi izvajata, ne more doseči drugačne odločitve.

12. Glede na vsebino tega upravnega spora je za odločitev o izdani začasni odredbi nerelevantno sklicevanje pritožnice na 101. in 191. člen Zakona o elektronskih komunikacijah.

13. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

**K II. točki izreka:**

14. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako npr. Vrhovno sodišče v sklepu I Up 95/2017 z dne 21. 6. 2017. 2 Tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 72/2016 z dne 30. 3. 2016 in X Ips 312/2015 z dne 29. 10. 2015, prim. tudi sklep Ustavnega sodišča U-I-201/14, U-I-202/14 z dne 2. 10. 2014. 3 Postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda Informacijski pooblaščenec, so nujni in prednostni (četrti odstavek 10. člena ZInfP). 4 Glej že navedeni sklep VSRS I Up 95/2017 z dne 21. 6. 2017.