Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano (delno) vmesno sodbo ugotovilo, da je toženec od zapustnice M. M. (1) prejel darili, in sicer: na podlagi darilne pogodbe z dne 26. 3. 1986 nepremičnino, parc. št. 1043/4, k.o. X, ki je bila kasneje na podlagi naznanilnega lista št. 25/89 združena s parcelo 1043/3, k.o. X in na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 8. 1997 nepremičnino, parc. št. 1043/6, k.o. X, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je toženec prejel kot darilo nepremičnino, parc. št. 1043/5, k.o. X. na podlagi notarskega zapisa pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja št. SV-695/99 z dne 22. 12. 1999 (2) v vrednosti 158.363,92 EUR ter da je navedena izročilna pogodba neveljavna in brez pravnega učinka ter da je toženec dolžan vrniti navedeno darilo v zapuščino po pokojni M. M., zaradi poplačila nujnega dednega deleža tožnika ter izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, s katero bo na parc. št. 1043/5, k.o. X dovoljena vknjižba lastninske pravice na zapustnico, saj bo drugače takšno listino nadomestila sodba. Prvo sodišče je odločilo, da bo o stroških postopka odločalo s končno odločbo.

Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (3) ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in vmesno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz notarskega zapisa izhaja, da je bila sklenjena pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker se tožnik s pogodbo ni strinjal, se ti deli premoženja štejejo za darila, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 110. člena Zakona o dedovanju (4), sedaj prvi odstavek 550. člena Obligacijskega zakonika (5)). Tožnik je zapustnico redno obiskoval v domu starejših občanov, ji dejal žepnino, jo vozil domov na kosilo itd., vendar je enako ravnal tudi tožnik in njegova družina. Pomoč toženca ni mogoče šteti kot izpolnjevanje preužitkarske pogodbe. Tožnik je plačeval domsko oskrbo iz pokojnine zapustnice, ki jo je prejemala od Sklada obrtnikov. Sodišče zmotno ugotavlja, da je toženec že pred sklenitvijo notarskega zapisa skrbel za nepremičnine. Iz priloženih pogodb izhaja, da je nepremičnine imela v najemu družba K. d.o.o. (6), ki je opravljala vzdrževalna dela in vlaganja na račun najemnine. Zapustnici je bilo zagotovo znano pred odhodom v dom starejših občanov, kakšen je dejanski strošek domske oskrbe, zato je potrebovala samo zagotovilo, da bo toženec po potrebi doplačeval strošek domske oskrbe. Zapustnica je bila odločena, da odide v dom starejših občanov že pred sklenitvijo notarskega zapisa, zato so obveznosti pod 1., 2., 3. in 4. alinejo brezpredmetne in nepotrebne. Po pogodbi je bila toženčeva obveznost le, da poskrbi za pogreb in grob. Zapustnica si ni izgovorila celotne oskrbe, ampak samo doplačevanje domske oskrbe. Imela je več prihodkov, kot so znašali stroški domske oskrbe. Zadovoljstvo zapustnice z izvajanjem pogodbe ni moč šteti kot okoliščine, da gre za pogodbo o preužitku. Pogodba o preužitku zagotavlja eksistenco izročitelju z odplačnim pravnim poslom. Preužitkar dosmrtno eksistenco plača z izročitvijo premoženja, prevzemnik premoženje plača z zagotavljanjem eksistence. Dokazno breme, da gre za odplačno pogodbo je na tožencu in ne na tožniku. Zapustnica je imela glede na starost dobre fizične zmožnosti in tudi dobro premoženjsko stanje, zato ni bilo potrebno, da si zagotavlja eksistenco.

Toženec vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prvo sodišče ni odločilo o vseh postavljenih zahtevkih, zato se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku po spremenjenem tožbenem zahtevku, ampak o zahtevku iz tožbe. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, saj je bila parc. št. 1043/4, k.o. X kasneje združena s parc. št. 1043/3, iste k.o. Med pravdnima strankama je spor o obsegu zapuščine in katera darila spadajo v zapuščino, da bi se ugotovila čista vrednost zapuščine, vendar tožnik ni postavil oblikovalnega zahtevka. Tožnik vlaga tožbo zoper enega dediča, čeprav so dediči do delitve zapuščine skupni lastniki zapuščine in kot taki nujni sosporniki.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Prvo sodišče je odločalo le o temelju tožbenega zahtevka in še to le v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki jih je toženec prejel na podlagi darilnih pogodb in izročilne pogodbe. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pojasnilo, da z vmesno sodbo ni ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, saj se ni opredeljevalo do vseh daril in brezplačnih naklonitev, ki jih je zapustnica po zatrjevanju tožnika namenila tožencu. Pravdni stranki sta bili soglasni (7), da prvo sodišče z delno vmesno sodbo odloči, ali nepremičnine, ki jih je toženec pridobil na podlagi pogodb, predstavljajo darila in se upoštevajo v obračunski vrednosti zapuščine. Toženec zato neutemeljeno izpodbija sodbo iz razloga, ker prvo sodišče ni odločalo o vseh zahtevkih. Sodišče prve stopnje je odločalo v okviru tožbenih zahtevkov, kot so bili spremenjeni in razširjeni s pripravljalno vlogo z dne 23. 5. 2007 (8), ki so sposobni za obravnavanje. Tožnik je navajal, da se je dedič A. M. odpovedal dedovanju, kar izhaja tudi iz zapuščinske zadeve D 357/2005 (9), zato pritožba toženca neutemeljeno izpodbija legitimacijo. Pritožbeno sodišče glede na obrazloženo ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravdnega postopka (339. člen ZPP).

Nepremičnina, parc. št. 1043/4, k.o. X je bila po sklenjeni darilni pogodbi na podlagi naznanilnega lista št. 25/89 združena s parcelo št. 1043/3, iste k.o., vendar to ne spreminja ugotovitve sodišča prve stopnje, da nepremičnina, parc. št. 1043/4 k.o. X. predstavlja darilo zapustnice tožencu in bo zato upoštevana pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine (10).

Izročilna pogodba je urejena v OZ (11). Ker je bila izročilna pogodba sklenjena pred veljavnostjo OZ, je potrebno po določbah 1060. in 1062. člen OZ upoštevati določbe ZD (106. – 116. člen ZD), ki je urejal navedeno pogodbo. Prednik lahko z opravilom med živimi izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem (106. člen ZD). Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je vezan na soglasje otrok, posvojencev in drugih izročiteljevih potomcev, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (107. člen ZD). Če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Soglasje dedičev pa ni potrebno, če gre za odplačno pogodbo.

Pri takšni (odplačni) izročilni pogodbi, ki je po svoji naravi aleatorna (tvegana) (12), je odločilno, kakšen namen sta pogodbenika zasledovala ob sklenitvi pogodbe: ali je izročitelj hotel (le) podariti svoje premoženje in vnaprej urediti dednopravna razmerja, ali pa si je želel zagotoviti določene dajatve in storitve. Prvo sodišče je ugotovilo, da je izročilna pogodba (kljub takšnemu naslovu) vsebovala odplačne elemente, in da pogodbeni namen ob sklenitvi pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aletorne pogodbe, zato izročilne pogodbe ni bilo moč presojati le po določbah 106. – 116. člena ZD.

Tožnik je zatrjeval, da je zapustnica z izročilno pogodbo razpolagala s premoženjem neodplačno. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da izročilna pogodba ni pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, ker gre za pogodbo o preužitku. Takšne zaključke potrjuje izpovedba notarja, ki je pojasnil, da ni zahteval udeležbe vseh ostalih dedičev izročevalke ob sklepanju pogodbe, ker je zapustnica želela skleniti pogodbo, da bi si zagotovila socialno varnost (13). Odplačnost pravnega posla potrjujeta tudi 5. in 6. točka izročilne pogodbe (14). Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi tožnika, da se je zapustnica že pred sklenitvijo izročilne pogodbe odločila, da bo odšla v dom starejših občanov, zato zaveza toženca, da bo zapustnici nudil dosmrtno brezplačno pravico stanovanja, pomoč pri gospodinjstvu, niso tiste odločilne okoliščine (15), ki bi dopuščale sklepanje, da gre za odplačni pravni posel. Ugotovljeno je tudi bilo, da so sredstva zapustnice (pokojnina) zadostovale za kritje stroškov doma starejših občanov. Odločilen je pogodbeni dogovor, da bo toženec v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zapustnice poskrbel za zdravniško pomoč, zdravila in morebitno posebno nego, kar pa bi lahko predstavljalo precejšnje premoženjsko breme za toženca, saj bi s tem zagotovo nastali povečani stroški oskrbnine v domu starejših občanov, kakor tudi dodatni stroški zdravljenja. Toženec je po sklenitvi pogodbe skrbel za mater, kar je opravljal tudi preden je odšla v dom starejših občanov oziroma pred sklenitvijo pogodbe, saj je imela pokojna različne zdravstvene težave, kljub njenim dobrim fizičnim sposobnostim. Zaradi zdravstvenih težav se je zapustnica bala, da njena denarna sredstva ne bodo zadoščala za kritje domske oskrbe in za druge zdravstvene storitve, zato je povabila vse otroke na sestanek, na katerem bi se dogovorili o razdelitvi premoženja, s tem, da bi otroci prevzeli odgovornost za doplačilo domske oskrbe. Na sestanku nihče od otrok ni bil pripravljen prevzeti navedene obveznosti, kar je odločilna okoliščina pri ocenjevanju (ne)odplačnosti izročilne pogodbe. Zapustnica si je sama uredila nastanitev v domu starejših občanov ter se odločila, da bo sklenila izročilno pogodbo s tožencem, potem ko je ugotovila, da je možno takšno pogodbo skleniti tudi z enim izmed otrok, saj ostala otroka nista bila pripravljena prevzeti pogodbenega bremena. Toženec se je zavezal prispevati denarna sredstva, če bi nastale okoliščine, ko denarna sredstva pokojne ne bi več zadoščale za poplačilo doma oziroma če bi nastala potreba po dodatni zdravniški pomoči, zdravilih in posebni negi.

Iz točke 6 pogodbe tudi izhaja, da tožnik ni vzdrževal le delavnice, ampak je tekoče investicijsko vzdrževal vse objekte in zemljišča in okolico, skratka nepremičnine, ki so bile v lasti zapustnice, zato sta tudi pogodbeni stranki ocenili, da je enakovredna vrednost obojestranskih izpolnitev, glede na zaveze iz pogodbe in iz že izpolnjenih obveznosti (16). Sodišče prve stopnje je imelo podlago za navedene dejanske ugotovitve tudi v izpovedbah prič (17), ki so tudi potrdile ne le zadovoljstvo tožnice, da je sklenila pogodbo, marveč zadovoljstvo, da si je zagotovila socialno eksistenco tudi ob morebitnem poslabšanju premoženjskega stanja oziroma ob povečanih stroških. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče pravilno ocenilo izročilno pogodbo kot odplačni pravni posel med zapustnico in tožencem.

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo (delno) vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) Rojena 4. 10. 1919, umrla 15. 6. 2005; v nadaljevanju zapustnica.

(2) V nadaljevanju izročilna pogodba.

(3) V nadaljevanju ZPP.

(4) V nadaljevanju ZD.

(5) V nadaljevanju OZ.

(6) Ki je v lasti toženca.

(7) Glej zapisnik naroka z dne 8. 6. 2009 – stran 143. (8) Glej stran 66 - 68. (9) Glej zapisnik z naroka 16. 9. 2005 stran 10. (10) Primerjaj 46. in 48. člen ZD.

(11) Primerjaj 546. – 556. člen OZ.

(12) Prevzemnik ne ve, koliko časa bo moral izpolnjevati bremena v korist izročevalca.

(13) Podrobneje glej izpoved notarja A. T. stran 95 – 97 sodnega spisa in sodbo stran 6. (14) Glej prilogo A 6. (15) Posebej še glede na dogovor, da v primeru, če toženec teh obveznosti ne bo mogel izvrševati, mora poskrbeti za namestitev zapustnice v domu starejših občanov; glej izročilno pogodbo peta alineja 5. točka.

(16) Podrobneje o izkazanih vlaganjih toženca glej sodbo tretji odstavek stran 8. (17) Podrobneje glej sodbo stran 6 – 8.