Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vpis je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni.
1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
2. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti vpisa.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo ugovoru in sklep zemljiškoknjižne pomočnice spremenilo tako, da se vpis predlagane služnosti nujne poti na parc.št. 435/23 k.o. L. ne dovoli.
2. Zoper sklep se predlagatelja pritožujeta in navajata, da je zemljiškoknjižni postopek le formalen postopek, v katerem sodišče odloča na podlagi listin, ki jih določa zakon, med katere spadajo tudi pravnomočne sodne odločbe. Ne more pa se sodišče spuščati v presojo listin, temveč bi moralo predlogu ugoditi, ker izpolnjuje vse formalne predpostavke. Izrek sklepa se namreč ni nanašal na kakšno konkretno osebo. Stvarna služnost nastane z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, morebitna kasnejša sprememba lastništva služeče parcele ne vpliva. Tudi po določbah ZPP odtujitev stvari med pravdo ni ovira za dokončanje postopka med istimi strankami. Ker J.P. o nepravdnem postopku nasprotnih udeležencev ni obvestil, jima je odgovoren za napake nepremičnine, tudi za obstoj nujne poti. Nasprotna udeleženca bi lahko od njega zahtevala odškodnino, v predmetnem postopku pa ne bi smela uspeti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ker je v obravnavani zadevi zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločilo pred 1. majem 2011, je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 91. člena in drugega odstavka 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v tej zadevi uporabiti Zakon o zemljiški knjigi s pravili, ki so veljala pred spremembami (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09).
5. Prav zato, ker je zemljiškoknjižni postopek formalne narave, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zemljiškoknjižno sodišče mora namreč upoštevati načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) kot eno od temeljnih načel zemljiškega prava. To načelo je konkretizirano v 150. členu ZZK-1. Vpis je namreč dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).