Jedro

Revident v pritožbi ni navajal, da ima kot sindikalni poverjenik pravico do posebnega varstva pred razporeditvijo na drugo delovno mesto. Ta ugovor je uveljavljal šele v reviziji. Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava kljub temu preizkusilo tudi v tem delu, ker je ta razlog revident uveljavljal v reviziji, ki jo je vložil na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Šikana zoper delavca je podana takrat, ko organi delodajalca ali delodajalec vodijo postopke v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadeli (oškodovali) njegove pravice in koristi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov organov tožene stranke, s katerima je zaradi reorganizacije tožene stranke bil razporejen z delovnega mesta vodje ekonomata na delovno mesto blagajnika. Sodišče je tudi zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo razlike osebnega dohodka. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da ne bi smel biti razporejen na drugo delovno mesto, ker je bil sindikalni poverjenik, je prvostopno sodišče ugotovilo, da je po določbi 5. člena zakona o delovnih razmerjih razporeditev takšnega delavca prepovedana, če je izvršena zaradi sindikalne dejavnosti. Tožnik ni bil razporejen zato, temveč zaradi reorganizacije tožene stranke.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo, v kateri ni uveljavljal ugovora položaja sindikalnega poverjenika, zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper pravnomočno drugostopno odločbo je tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94) vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navajal je, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, ker sta bili napačno razlagani določbi 3. in 5. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91). Ti določbi varujeta sindikalnega poverjenika tudi tako, da ga ni dovoljeno razporediti na drugo delovno mesto.

Tožnik je bil tudi šikaniran. Na drugo delovno mesto je bil razporejen takoj po njegovih pripombah o nakupu papirne embalaže. Revident je predlagal razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90).

V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da je bilo zaradi reorganizacije ukinjeno delovno mesto vodje ekonomata. Tožnik je bil le zaradi reorganizacije razporejen na delovno mesto blagajnika.

Njegova sindikalna dejavnost se je začela šele takrat, ko je bila reorganizacija podjetja že izvedena. Tožnik je po razporeditvi obdržal enak osebni dohodek.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je bila vložena na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDSS, zato je po tretjem odstavku tega člena revizijsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusilo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Ta določba pomeni, da mora revident navesti razloge, ki jih uveljavlja v reviziji in da jih mora tudi utemeljiti. Tožnik je v reviziji uveljavljal in tudi utemeljil le razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo le v tem obsegu.

Med razlogi, ki jih je tožnik navajal za utemeljitev zahtevka, da je bila njegova razporeditev nezakonita, je navedel, da je bil starejši delavec, da je bil sindikalni poverjenik, da je bila reorganizacija izvedena v nasprotju s splošnimi akti in da sindikat o njej ni razpravljal, da za reorganizacijo tožnik ni vedel in da je bilo ukinjeno samo njegovo delovno mesto. V pritožbi zoper prvostopno odločbo ni z ničemer navedel, da kot sindikalni poverjenik po določbah 3. in 5. člena ZDR uživa posebno varstvo pred razporeditvijo in da je sodišče prve stopnje kršilo navedeni določbi. V pritožbi ni uveljavljal okoliščin, ki jih navaja v reviziji. Ker mora revizijsko sodišče preizkusiti izpodbijano odločbo ali je podan razlog zmotne uporabe materialnega prava (386. člen ZPP) in ker ta razlog revident izrečno uveljavlja (tretji odstavek 73.člena ZDSS), je ne glede na tožnikove navedbe v pritožbi, izpodbijano odločbo preizkusilo v navedenem delu.

Razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno pred nižjima sodiščema, ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP). V zvezi z revidentovo sindikalno dejavnostjo je bilo na prvi stopnji ugotovljeno, da je Sindikat Neodvisnost revidenta imenoval za sindikalnega zaupnika precej časa po tem, ko je pri toženi stranki že bila izvedena reorganizacija. Ugotovljeno je bilo tudi, da revident ni bil razporejen na drugo delovno mesto zaradi sindikalne dejavnosti, temveč zaradi organizacijskih sprememb. Primerjava takšnega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano, z razlago določb 3. in 5. člena ZDR, pokaže, da je bilo materialno pravo v izpodbijani odločbi pravilno uporabljeno. Bistveni pogoj za nezakonito razporeditev sindikalnega poverjenika na drugo delovno mesto je neposredna povezanost razporeditve z njegovo sindikalno dejavnostjo (tretji odstavek 5. člena ZDR). Ta povezanost na sodišču prve stopnje ni bila dokazana.

Šikana zoper delavca je podana takrat, ko organi delodajalca ali delodajalec vodijo postopke v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadeli (oškodovali) njegove pravice in koristi. Tožnik je v postopku na prvi stopnji trdil, enaka pa je tudi navedba v reviziji, da je bil razporejen takoj potem, ko je opozoril na nepravilnosti pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to trditvijo ugotovilo, da je tožnik na nepravilnosti opozarjal znatno po izvedeni reorganizaciji. Šikana torej ni dokazana, zato je tožnik v reviziji ne more uspešno uveljavljati.

V reviziji ni podan razlog, zaradi katerega je bila vložena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).