Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neobstoječih oziroma neupoštevnih trditev vsebina dokazov ne more nadomestiti. Že iz tega razloga je pritožbeno sklicevanje na toženčevo izpoved brezpredmetno; pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z izvedenimi dokazi pa v sporu majhne vrednosti, kot je predmetni, tudi sicer neupošteven.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. S sodbo z dne 13. 10. 2016 je sodišče prve stopnje odločilo: - da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102030/2015 z dne 4. 9. 2015 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka), - da je dolžna tožnica tožencu v roku 8-ih dni povrniti njegove pravdne stroške v znesku 575,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (vse s stroškovno posledico). Uvodoma navaja, kaj naj bi bilo moč razbrati iz naročilnice nasprotne stranke. Vse to, kar določa zakon, naj bi bilo opravljeno. Postavitev mejnikov predstavlja tehnično in ne pravno operacijo. Sama je dogovorjeno delo opravila oziroma je mejo uredila. Zato je bila zavezana izdelati elaborat in ga izročiti tožencu. Naziranje sodišča prve stopnje, da je toženec pri njej naročil postavitev mejnikov na meji s sosednjimi parcelami, ne drži. Toženec je naročil ureditev meje, vsebina tega pa je razvidna iz določb ZEN. V nadaljevanju navaja vsebino 26., 31. ter 44. člena omenjenega zakona. Sodišče prve stopnje določb omenjenega zakona ni upoštevalo. Ker se lastniki s predlagano mejo niso strinjali, se je ta istočasno označila z začasnimi mejnimi znamenji. Izpodbijano sodbo je moč razumeti tako, da, če se stranka s predlagano mejo ne strinja, ji stroškov postopka ni treba plačati. Pritožnica omenja spletno stran, na kateri se nahaja cenik geodetskih storitev, ki je dostopen vsem uporabnikom. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj ni mogla dopustiti, da se meja postavi tako, kot je to zahteval toženec. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni opravila storitev - ni postavila mejnikov. Šlo naj bi za nerazumevanje Zakona o evidentiranju nepremičnin in pomena "postavitev mejnikov". Iz toženčeve izpovedbe na sodišču izhaja, da ni hotel iti ponovno na teren, kar pomeni, da je odklonil sodelovanje s tožnico. Zato je trditev, da tožnica dela oziroma naročila ni izvršila, v nasprotju z izvedenimi dokazi (pritožba se sklicuje na prvi odstavek 626. člena OZ). Materialnopravno naziranje izpodbijane sodbe naj bi bilo zgrešeno, posledično pa dejansko stanje zmotno (nepopolno) ugotovljeno. Ker je cena bila dogovorjena, ji ni bilo potrebno prilagati cenika ali predlagati izvedenca ustrezne stroke, ki bi vrednost opravljene storitve ocenjeval. Dokazala je višino vtoževane terjatve, ki je obračunana v skladu s cenikom oziroma posebnim dogovorom med strankama. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so narekovali sprejem takšne odločitve, in se zato ne more preizkusiti. Posledično naj bi bil kršen materialnopravni predpis (prvi odstavek 642. člena OZ in drugi), zaradi česar je prišlo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
3. Toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP(1)). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava(2) (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).
6. Edino upoštevna in za odločitev v predmetni zadevi ključna je tožničina v dopolnitvi tožbe z dne 8. 12. 2015 podana trditev,(3) da je svojo storitev iz posla sklenjenega s tožencem opravila toliko, kolikor je to slednji dopustil, in v tem obsegu tudi zaračunavala svojo storitev po računu št. 265/15, ki naj bi ga specificirala.(4) Upoštevajoč omenjeno trditev in določbe OZ,(5) ki urejajo podjemno pogodbo(6) (v tem okviru tudi določbo 642. člena OZ), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (glej predvsem 18. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da tožnica svoje (predhodno omenjene odločilne) trditve, da ji gre za dejansko opravljeno delo (na podlagi dogovora oziroma dogovorjeno(7)) plačilo v višini, kot ga vtožuje, ni uspela izkazati. Ker je bila dolžna tožnica(8) (glej pojasnilo v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) v skladu s 451. in 452. členom ZPP svoje dejanske trditve (in dokaze zanje) podati v dopolnitvi tožbe (v kasnejši pripravljalni vlogi pa zgolj odgovoriti na navedbe nasprotne stranke), je prav tako že sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je bila slednja s procesnim gradivom podanim (predlaganim) v prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 1. 2016 prepozna (prekludirana). Vse to še toliko bolj velja za trditve in dokazne predloge prvič podane v obravnavani pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP). Iz tega razloga je obširno pritožbeno navajanje (pojasnjevanje), kaj je v skladu z naročilom izvršila, zakaj je potrebno šteti, da je dogovorjeno delo (ureditev meje) opravila ter da ji računa (ker je bilo med strankama doseženo soglasje o ceni storitve) v skladu s cenikom ni bilo potrebno posebej specificirati,(9) neupoštevno. Ker je zato brezpredmetno tudi njeno (s predhodno omenjenimi navedbami povezano) sklicevanje na konkretne člene ZEN(10) (ter njihovo razlago), je posledično neutemeljen tudi očitek sodišču prve stopnje o neupoštevanju (oziroma nerazumevanju) določb omenjenega zakona.
7. Pritožbena trditev, češ da naj bi iz napadene sodbe izhajalo naziranje, da stranki, ki se ne strinja s predlagano mejo, ni treba plačati stroškov postopka, ne drži. Iz izpodbijane sodbe (glej točko 18. obrazložitve izpodbijane sodbe) jasno izhaja, da tožbenemu zahtevku ni bilo moč ugoditi iz razloga, ker tožnica ni izkazala svoje ključne (edino upoštevne) trditve, da je za dejansko opravljeno delo upravičena do vtoževanega (in hkrati dogovorjenega) plačila. Tožnica je bila tista, ki je prvenstveno s svojimi trditvami (seveda zgolj tistimi, ki jih je bilo moč v skladu z določbami ZPP šteti za pravočasne/upoštevne(11)) začrtala predmet presoje v tem sporu. Za te trditve je nosila dokazno breme, ki pa mu ni zadostila. Vse to je sodišče prve stopnje ne le pravilno ugotovilo, ampak tudi ustrezno obrazložilo. Očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (in se zato ne more preizkusiti), je zato ne le neutemeljen, ampak spričo dejstva, da pritožba prav tem razlogom hkrati oporeka, tudi sicer protisloven. Na drugi strani je pritožbeno sklicevanje na cenik geodetskih storitev, ki naj bi se nahajal na spletu,(12) prepozno in zato neupoštevno.(13) Ker ne gre za materialno-pravo, ki bi ga moralo po uradni dolžnosti poznati sodišče, ga je bila dolžna tožnica (skupaj z ustreznimi trditvami) predložiti v za to (z zakonom) predvidenih časovnih okvirjih v postopku na prvi stopnji.
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Tožnica s pritožbo ni uspela, zaradi česar sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženec sam nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi(14) nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).
Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (2): Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo.
Op. št. (3): Glej predzadnji odstavek na 2. strani omenjene vloge.
Op. št. (4): In na podlagi katerega je tudi vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Op. št. (5): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (6): Ki je bila v obravnavani zadevi sklenjena med pravdnima strankama.
Op. št. (7): Dogovorjenost cene oziroma obstoj posebnega dogovora med strankama omenja tudi v obravnavani pritožbi.
Op. št. (8): Na kar je bila v sklepu z dne 30. 11. 2015 tudi opozorjena.
Op. št. (9): Vse to so trditve o dejstvih.
Op. št. (10): Zakon o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (11): Na drugi strani neobstoječih oziroma neupoštevnih trditev vsebina dokazov ne more nadomestiti. Že iz tega razloga je pritožbeno sklicevanje na toženčevo izpoved brezpredmetno; pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z izvedenimi dokazi pa (v sporu majhne vrednosti, kot je predmetni) tudi sicer neupošteven.
Op. št. (12): Nanj se pritožnica ni sklicevala ne v dopolnitvi tožbe niti v pripravljalni vlogi z dne 7. 1. 2016. Op. št. (13): Presplošno in že iz tega razloga neupoštevno pa je tudi sklicevanje na kršitev določbe členov 642/1, 626/1 (in drugih) OZ ter posledično na obstoj nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Op. št. (14): Ker na nedopustne pritožbene novote (v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP) to sodišče pazi po uradni dolžnosti, toženčevo navajanje, da je bil njegov odgovor na pritožbo potreben zaradi novih tožničinih navedb, ni prepričljivo.