Jedro

Kaznivo dejanje po členu 329/I KZ bo podano le v primeru, če bo storilec pustil brez pomoči koga, ki je bil s prevoznim sredstvom ali zaradi njega vsaj lahko telesno poškodovan v smislu 133. člena KZ. Sled poškodbe ni objektivni znak tega kaznivega dejanja.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega D.D.O. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženi D.D.O. po členu 358 KZ o p r o s t i obtožbe, da je kot voznik motornega vozila pustil brez pomoči G.M., ki je bila s tem prevoznim sredstvom poškodovana, s tem, da je dne ..12.199. okoli 13.30 ure, ko je vozil osebni avtomobil znamke F.., reg. št. LJ ... po magistralni cesti M/10 v Ljubljani od J.. proti Č.. pri km kamnu 1 in ...n, odsek ..., na prehodu za pešce, ki je označen s prometnim zankom "zaznamovan prehod za pešce", z avtomobilom trčil v G.M., ki je v tistem trenutku prečkala vozišče po prehodu za pešce, zaradi česar je utrpela udarnino levega kolena in udarnino ter odrgnino desnega kolena, kar je sled poškodbe, D.D.O. pa je odpeljal naprej, ne da bi ji nudil pomoč, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ.

Na podlagi člena 105/III ZKP se oškodovanka G.M. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Na podlagi člena 96/I ZKP bremene stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 329/I KZ ter mu ob uporabi omilitvenih določil izreklo 30 dnevnih zneskov, to je 90.000,00 SIT denarne kazni, ki jo mora obdolženec plačati v roku dveh mesecev. Oškodovanko je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Odločilo je tudi, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka.

Proti sodbi je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodbe v odločbi o denarni kazni tako, da se obdolžencu v izrečeno kazen všteje tudi denarna kazen, ki je bila obdolžencu izrečena v postopku pred sodnikom za prekrške.

Višja državna tožilka je predlagala delno ugoditev pritožbi in sicer vštetje denarne kazni v višini 8.000,00 SIT, izrečene obdolžencu z odločbo sodnika za prekrške za prekršek po členu 227/I tč. 23, v denarno kazen, izrečeno s sodbo sodišča prve stopnje.

Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon v vprašanju ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje.

Kaznivo dejanje po I. odstavku 329. člena KZ stori voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan. Objektivni znak tega kaznivega dejanja je torej poškodba oškodovanca. Razvrstitev telesnih poškodb v poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo pokaže, da kazenski zakon loči lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno hude telesne poškodbe. Zato bo kaznivo dejanje po členu 329/I KZ podano le v primeru, če bo storilec pustil brez pomoči drugega, ki je bil s prevoznim sredstvom ali zaradi njega vsaj lahko telesno poškodovan v smislu 133. člena KZ.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz izreka sodbe izhaja, da je oškodovanka utrpela le sled poškodbe. Sled poškodbe ni poškodba v smislu določb kazenskega prava. Zato je zaključilo, da iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja objektivni znak tega kaznivega dejanja - poškodba oškodovanke. Izostanek tega znaka kaznivega dejanja pa pomeni, da opisano ravnanje obdolženca, ker ni nudil pomoči pešakinji, ki je zaradi trčenja z njegovim vozilom utrpela sled poškodbe, ni kaznivo dejanje. Opustitev dolžnostnega ravnanja v primeru prometne nesreče v takšnem primeru, kot je opisano, namreč predstavlja prekršek po 153. členu ZTVCP/88. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo I. odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Ker je bil obdolženec oproščen obtožbe, je sodišče druge stopnje oškodovanko na podlagi člena 105/III ZKP napotilo na pravdo, odločitev o stroških kazenskega postopka pa temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP.