Jedro

Vloženo izredno pravno sredstvo zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o obsegu skupnega premoženja in velikosti deležev na njem, ni razlog za odložitev postopka delitve stvari, ki takšno premoženje predstavljajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je s sklepom z dne 9. 1. 2018 zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za odložitev postopka delitve premoženja.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter odloči, da se delitev skupnega premoženja odloži do odločitve Vrhovnega sodišča RS o njegovi reviziji z dne 9. 5. 2017 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, oziroma podrejeno, da se ga razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navedba, da se je sam neuspešno pritožil že zoper sklep o nadaljevanju postopka iz istega razloga, kot sedaj vlaga predlog za odlog delitve, je brezpredmetna. Pogoji za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, namreč niso enaki kot pogoji za odlog delitve skupnega premoženja. Prav tako je napačen zaključek sodišča, da zgolj z vložitvijo revizije pri Vrhovnem sodišču RS v pravdnem postopku ugotavljanja obsega in deležev na skupnem premoženju nasprotni udeleženec ne izkazuje upravičenega interesa za odlog delitve premoženja. Takšnega predloga ni utemeljil zgolj z vložitvijo navedene revizije, temveč tudi z utemeljitvijo, da ni smotrno, da naslovno sodišče odloča o delitvi skupnega premoženja pred odločitvijo o reviziji, saj lahko pride do spremembe odločitve o obsegu skupnega premoženja in o višini deležev na njem, kar pa odločilno vpliva tudi na naslovni postopek. Nadalje je predlog utemeljil tudi s tem, da je njegov interes, da se skupno premoženje ne razdeli do odločitve o reviziji, močnejši kot je interes predlagateljice, da se postopek nemudoma nadaljuje. Predlagateljica namreč premoženja, glede katerega se zavzema, da bi ji bilo dodeljeno v tem postopku, v naravi že uporablja, tako da z odlogom delitve ne bo nikakor oškodovana. Do vseh teh njegovih utemeljitev se sodišče ni opredelilo niti z besedo, zaradi česar je sklep pomanjkljiv in nerazumljiv.

3. Predlagateljica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega pravilno pojasnilo,1 da (in zakaj) izredno pravno sredstvo vloženo zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o obsegu skupnega premoženja in velikosti deležev na njem, ni (v skladu s tretjim odstavkom 70. člena SPZ2) razlog za odložitev postopka delitve stvari, ki takšno premoženje predstavljajo.3 Zato očitek, da se omenjeno sodišče do razloga, ki ga je pritožnik podal v zvezi s predlogom za odlog, ni opredelilo, ne drži. Na drugi strani so ostali „razlogi“, ki jih pritožba izpostavlja kot samostojne, zgolj pojasnilo, zakaj naj bi bilo po mnenju nasprotnega udeleženca potrebno počakati na odločitev o reviziji, oziroma predstavljajo (tudi sicer) bolj ali manj le omenjanje zakonske dikcije brez ustrezne (konkretne) obrazložitve.4

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Predlagateljica sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o pritožbi niso prispevale6 (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Glej predvsem 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 3 Namen omenjene določbe je zaradi upravičenega razloga/interesa (so)lastnika odložiti delitev (konkretne) stvari („zazrta“ je torej v stvar kot tako, njen pomen oziroma (so)lastnikov interes na njej) in ne v čakanju na razrešitev predhodnih vprašanj (glede predmetov delitve in višine (solastnih) deležev na njih). Temu so namenjeni v primeru, ko so ta vprašanja sporna, o njih pa še ni bilo pravnomočno odločeno, drugi zakonski instituti (glej 9., 10. oziroma 118. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami). 4 Kar velja za pritožnikovo zatrjevanje svojega močnejšega interesa, da do delitve skupnega premoženja do odločitve o reviziji ne pride, od predlagateljičinega po takojšnjem nadaljevanju postopka. V čem naj bi se kazal ta njegov močan (močnejši) interes slednji ne uspe ustrezno (prepričljivo) pojasniti. Da tega (sama za sebe) ne utemeljuje vložitev revizije, pa je pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Slednja tudi sicer v utemeljenost svojih v odgovoru na pritožbo podanih trditev, da naj bi ji nasprotni udeleženec stroške pritožbenega postopka povzročil krivdno (glej peti odstavek 35. člena ZNP oziroma 156. člen ZPP), ne uspe prepričati. Zgolj okoliščina, da je predlagatelj predhodno iz smiselno enakih razlogov neuspešno pritožbeno izpodbijal (tudi) sklep sodišča prve stopnje (z dne 5. 5. 2017) o nadaljevanju postopka, takšnega očitka v zadostni meri ne utemeljuje (izkazuje).