Jedro

Tožnikova terjatev, sodeč po tožbenih trditvah, res izvira iz stečajnega postopka, v katerem naj bi bil tožnik prikrajšan za svojo ločitveno pravico. Iz tožbe pa tudi izhaja, da je bil stečajni postopek že zaključen. Potemtakem ni izpolnjen pogoj visečnosti stečajnega postopka, niti koneksnosti tožbe, saj odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu ne bo več mogla učinkovati na stečajno maso. Le ob navedenih dveh pogojih bi šlo za spor v zvezi s stečajnim postopkom oziroma za gospodarski spor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi, in napovedalo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge in predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa. Tožba je bila vložena proti zavarovalnici, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost stečajni upravitelj, ki je prezrl tožnikovo ločitveno pravico, zaradi česar je tožnik izgubil pravico do prednostnega poplačila. Ker gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, se v tem primeru uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih in je podana pristojnost okrožnega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da tožnik ni gospodarski subjekt, medtem ko je vrednost predmeta spora prenizka za pristojnost okrožnega sodišča. Tožnik v pritožbi tem ugotovitvam ne nasprotuje, pač pa se sklicuje na 6. točko 483. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

5. Tožnikova terjatev, sodeč po tožbenih trditvah, res izvira iz stečajnega postopka, v katerem naj bi bil tožnik prikrajšan za svojo ločitveno pravico. Iz tožbe pa tudi izhaja, da je bil stečajni postopek že zaključen. Potemtakem ni izpolnjen pogoj visečnosti stečajnega postopka, niti koneksnosti tožbe, saj odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu ne bo več mogla učinkovati na stečajno maso. Le ob navedenih dveh pogojih bi šlo za spor v zvezi s stečajnim postopkom oziroma za gospodarski spor.

6. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno zavrnilo svojo stvarno pristojnost in zadevo odstopilo krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Pri tem ni zagrešilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, niti tistih, na kateri meri pritožba.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, zato je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik, ki je s pritožbo propadel, do njihovega povračila ni upravičen.