Jedro

Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba v izpodbijanem delu (v I. točki izreka, kolikor se nanaša na odločitev o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z uvodoma navedeno delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata parceli št. 111/2 in 222, obe k.o.[...]1 in da delež tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) na tem premoženju znaša 7/10, delež tožene stranke (v nadaljevanju toženca) pa 3/10 (I. točka izreka). Odločitev o pravdnih stroških je pridržalo za končno sodbo (II. točka izreka).

Pritožbene navedbe

2. Zoper to sodbo se pritožuje toženec po pooblaščencu. Kot izhaja iz vsebine pritožbe, izpodbija odločitev v I. točki izreka, kolikor se ta nanaša na določitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju. Navaja, da je napačen zaključek sodišča, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo delne zamudne sodbe glede višine deležev na skupnem premoženju. Predmetna zadeva se vodi zaradi ugotovitve skupnega premoženja na petih nepremičninah. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločalo le o tem, ali dve od teh nepremičnin sodita v skupno premoženje. O preostalih treh bo odločalo po izvedenem dokaznem postopku, saj je toženec na dopolnitev tožbe pravočasno odgovoril. Sodna praksa narekuje celovitost presoje vseh razmer in oblik prispevkov zakoncev, enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja ter določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Sodišče zato ne more odločiti o deležih na skupnem premoženju, dokler ne ugotovi, ali tudi preostale tri nepremičnine (gre za parcele št. 3333/6, 444 in 555/2) spadajo v skupno premoženje. Ker sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe tega ni upoštevalo, je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišču dalje očita kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj sodba nima razlogov o obdobju trajanja skupnega življenja oz. ustvarjanja pravdnih strank in o njunih prihodki v času od sklenitve zakonske zveze (leta 1983) do leta 1988. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 318. členom ZPP, saj v konkretni zadevi pogoji za izdajo delne zamudne sodbe niso izpolnjeni. Tožba je nesklepčna, ker ne vsebuje navedb o obdobju trajanja skupnega življenja oz. ustvarjanja pravdnih strank, o prihodkih pravdnih strank v času od sklenitve zakonske zveze (leta 1983) do leta 1988 in navedb, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi sporazuma, torej po letu 1999, tožničin prispevek vplival na višino v sporazumu dogovorjenih solastniških deležev. Navedbe tožnice o njenih višjih prihodkih so v nasprotju s predloženimi dokazi, zlasti s sporazumom iz leta 1999. Sodba je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi s 7. členom ZPP. Sodišče je mimo trditvene podlage ugotovilo, da je bil tožničin prihodek zlasti po letu 2022, ko je bila tožencu priznana invalidnost, bistveno višji. Ker ne tožba in ne sodba ne vsebujeta podatka o obdobju trajanja življenjske skupnosti pravdnih strank, ni mogoče ugotovitvi, katera pravna podlaga pride v poštev za presojo skupnega premoženja. Sodišče se sklicuje na Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ), čeprav iz dokazov izhaja ustvarjanje skupnega premoženja do leta 2004. Sodišče pri izpodbijani odločitvi ni ugotavljalo materialnih prispevkov vsake od strank oz. teh zaradi pavšalnih navedb ni moglo ugotavljati. Sodba nima nobene razlage o dohodkih pravdnih strank in o razmerju med njimi, temveč pavšalno zaključi, da so bili prihodki tožnice bistveno višji. Zato ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je sodišče prišlo do zaključka, da naj bi bil delež tožnice na skupnem premoženju 70 %, delež toženca pa 30 % (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Poleg tega je takšen zaključek tudi materialnopravno zmoten. Sodišča takšno razmerje v deležih določajo, ko gre za večje vložke posebnega premoženja v skupno premoženje ali ko gre za občutne razlike v prihodkih strank. Tega pa tožnica ni zatrjevala. Iz predloženih dokazov izhaja, da je imela pretežni del trajanja skupnosti minimalne dohodke, 5 let pa je bila celo brez dohodkov.

Ocena pritožbenih navedb

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obravnavana pravda se vodi med (bivšima) zakoncema, zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju. Iz sodbenih ugotovitev, ki jih potrjujejo podatki spisa, izhaja: - da je tožnica s tožbenim zahtevkom zasledovala ugotovitev, da v skupno premoženje sodi 5 nepremičnin (parcele št. 111/2, 222, 3333/6, 444 in 555/2) in določitev deležev na tem premoženju; - da toženec na tožbo ni odgovoril; - da je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 3. 1. 2022 odpravila ugotovljeno nesklepčnost tožbe glede parcel št. 3333/6, 444 in 555/2 (dopolnitev tožbe) in - da je toženec na to dopolnitev tožbe pravočasno odgovoril. Na podlagi tega je sodišče presodilo, da je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na parceli št. 111/2 in 222 ter na velikost deležev na tem premoženju zrel za odločitev, oziroma da so v tem delu izpolnjeni pogoji za izdajo delne zamudne sodbe (314. člen v zvezi s 318. členom ZPP).2 Z izpodbijano sodbo je zato ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata parceli št. 111/2 in 2223 ter da znaša delež tožnice 7/10, delež toženca pa 3/10. 5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča, da je v konkretni zadevi glede deležev na tem skupnem premoženju mogoče izdati delno zamudno sodbo, obremenjen z bistveno procesno kršitvijo (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja.4 Drugačen pristop, kot ga je ubralo sodišče v konkretni zadevi, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.

6. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu (v I. točki izreka, kolikor se ta nanaša na odločitev o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju) razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju izvede ustrezen postopek in upoštevaje prej navedeno stališče o enotnosti skupnega premoženja v zadevi celovito odloči. 7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Ker so vse relevantne nepremičnine na območju k.o. [...], bo v nadaljevanju sodišče opustilo navedbo katastrske občine. 2 O zahtevku, ki se nanaša na parcele št. 3333/6, 444 in 555/2, pa bo odločeno v rednem (nadaljnjem) postopku. 3 Te odločitve toženec s pritožbo ne izpodbija. 4 Prim.: Hudej, J. in Ščernjavič, I.: Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik št. 1-2 (2011), stran 39-40, VSL Sklep I Cp 816/2017, VSM Sodba I Cp 1017/2018.