Jedro

Skrb za teto partnerke in ustanovitev podjetja ne predstavljata okoliščin, zaradi katerih bi sodišče izreklo milejšo obsodbo, če bi obstajali in bi sodišče zanju vedelo ob izreku kazni.

Izrek

I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno sodbo je bil S. Z. spoznan za krivega treh kaznivih dejanj prikrivanja po prvem odstavku 221. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), šestih kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ in kaznivega dejanja napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 258. člena KZ v zvezi s 26. členom KZ. Sodišče mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen tri mesece zapora in izreklo enotno kazen dve leti in enajst mesecev zapora. Obsojencu je v izrečeno enotno kazen vštelo čas pridržanja in čas prebit v priporu od 4. 6. 2000 od 7.45 ure do 23. 8. 2000 do 13.30 ure. Obe sodišči sta mu naložili plačilo stroškov postopka.

2. Zagovornica obsojenega S. Z. je dne 28. 6. 2010 vložila zahtevo za izredno omilitev kazni. Navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri kazenske sankcije kot okoliščine, ki bi očitno pripeljale do milejše obsodbe, upoštevati časovno odmaknjenost dejanja, storjenega v letu 1999, dejstvo, da obdolženec od leta 1994 boleha za depresijo in da je bila dne 9. 1. 2009 pri njem ugotovljena paranoidna motnja ter da je oče mladoletnega sina Z. Z., rojenega ... 2003. Poleg skrbi za sina skupaj z zunajzakonsko partnerko P. D. nudita skrb in pomoč telesno in duševno prizadeti teti partnerke. Njegova partnerka je že sicer zelo obremenjena, saj je v letu 2009 ustanovila družbo P., d. o. o., katere direktor je obsojenec, ki dejansko vodi dejavnost družbe in na tak način preživlja svojo družino. Obsojenec je tudi lastnik kmetije v izmeri 5 ha, ki jo je do nastopa zaporne kazni sam obdeloval. Ker nima denarnih sredstev za plačilo tretjih oseb za delo na kmetiji, se boji, da bo zemljišče postalo zapuščeno in neuporabno. Zagovornica meni, da navedene okoliščine utemeljujejo izredno omilitev kazni, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da prošnji ugodi in obsojencu izreče pogojno obsodbo.

3. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila obsojencu in njegovi zagovornici vročena, ki se o njima nista izjavila.

B.

4. Po določbi 417. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

5. Vložnica zahteve z očitki sodišču prve stopnje, da kljub temu, da je vedelo, da obsojenec skrbi za mladoletnega otroka in da družino preživlja z delom na lastni kmetiji, teh okoliščin ni upoštevalo kot olajševalnih okoliščin, ne more uspeti, saj ne gre za nove okoliščine. Časovno odmaknjenost od storitve dejanj pa je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni, zato so nasprotne navedbe zahteve neutemeljene.

6. Glede obsojenčevega zdravstvenega stanja iz zdravniškega poročila Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni z dne 16. 7. 2010 izhaja, da je stabilno.

7. Skrb za teto partnerke in ustanovitev podjetja pa ne predstavljata okoliščin take narave, zaradi katerih bi sodišče izreklo milejšo obsodbo, če bi obstajali in bi sodišče zanju vedelo ob izreku kazni. Poslabšanje socialnih razmer v obsojenčevi družini in kmetijskega zemljišča so namreč pričakovane posledice prestajanja zaporne kazni. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

8. Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbi 98. a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP.