Jedro

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v prvem odstavku 265. člena DZ ni določeno, da je treba odrasli osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, vselej postaviti začasnega skrbnika, temveč ga sodišče postavi le po potrebi. Potreba po postavitvi začasnega skrbnika po mnenju zakonodajalca ne obstaja, če je verjetno, da je predlog za postavitev pod skrbništvo neutemeljen. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da potreba po postavitvi začasnega skrbnika v tovrstnem postopku vedno obstaja, če sodišče tekom postopka oceni, da bi lahko bil predlog utemeljen.

Za postavitev začasnega skrbnika zadošča, da so navedene okoliščine ugotovljene s stopnje verjetnosti, in sicer zadošča, da obstaja močna domneva, da oseba ni sposobna skrbeti za svoje pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko postavilo pod začasno skrbništvo (I. točka izreka), za začasno skrbnico imenovalo A. A. (II. točka izreka), določilo naloge začasne skrbnice, in sicer, da v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu N 61/2023, ki se vodi zaradi postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo, varuje pravice, interese in koristi nasprotne udeleženke (III. točka izreka), odločilo, da mora začasna skrbnica nasprotni udeleženki tudi na primeren način pojasniti namen in pomen tega postopka, njene pravice in dolžnosti v tem postopku, posledice njenega morebitnega nesodelovanja v postopku ter vsebino in posledice odločitev sodišča (IV. točka izreka) in odločilo, da ima začasna skrbnica položaj samostojnega udeleženca postopka (V. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu (odvetniku). Sklep izpodbija v celoti iz razloga bistvene kršitve določb postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter napadeni sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep oprlo zlasti na izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke B. B. z dne 14. 5. 2023, ki je bilo pridobljeno v okviru postopka Pr 7/2023 zaradi prisilnega zdravljenja v psihiatrični ustanovi. Maja 2023 je bilo pri nasprotni udeleženki podano akutno stanje duševne bolezni in takrat dejansko ni zmogla skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi. Vendar se je od takrat njeno stanje bistveno izboljšalo, saj se od julija 2023 zdravi v nadzorovani obravnavi na Oddelku za psihiatrijo UKC, kjer redno prejema depo terapijo. Zdravljenje v nadzorovani obravnavi poteka uspešno, nasprotna udeleženka pa ima tudi uvid v svoje duševno zdravje, kot izhaja iz ambulantnega kartona z dne 6. 9. 2023. To pomeni, da duševno stanje nasprotne udeleženke še zdaleč ni takšno, kot je bilo maja 2023, ko je bila v akutni fazi svoje duševne bolezni. Sedaj je sama zmožna skrbeti zase in za svoje pravice, zato ni nobene potrebe po postavitvi začasnega zastopnika. V ta namen se sklicuje tudi na zapisnik delavk Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki sta 24. 7. 2023 obiskala njena starša. Navaja, da poleg sebe skrbi tudi za svoja starša, katera jima pripelje hrano oziroma ju pelje k zdravniku in ima uvid v svoje duševno zdravje ter potrebo po zdravljenju, zato ni bojazni, da bi pri njej znova prišlo do hudega poslabšanja duševnega stanja, zaradi česar ne bi mogla skrbeti za svoje pravice. Sodišče prve stopnje je tudi kršilo določbe postopka, ko je opustilo preiskovalno načelo iz 7. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ko ni vpogledalo v spis Pr 14/2023, v okviru katerega je bila nasprotna udeleženka sprejeta nadzorovano obravnavo, in ko si ni pridobilo ambulantnega kartona ambulante za depo terapijo UKC z dne 6. 9. 2023, ki ga prilaga v pritožbi in iz katerega izhaja, da ima uvid in je stabilna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovoril CSD. Ponavlja navedbe, ki jih je že podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, in predlaga, da pritožbeno sodišče postopa v skladu s svojimi pristojnostmi in v skladu z določili ZNP-1 ter Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena ZNP-1. 6. Pregled zadeve pokaže, da v predmetni zadevi po uradni dolžnosti poteka postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki postavilo začasno skrbnico, in sicer njeno mater. Materialnopravno podlago za postavitev začasnega skrbnika predstavlja določba prvega odstavka 265. člena DZ, v skladu s katero sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika; v tej odločbi sodišče določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika.

7. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v prvem odstavku 265. člena DZ ni določeno, da je treba odrasli osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, vselej postaviti začasnega skrbnika, temveč ga sodišče postavi le po potrebi. Potreba po postavitvi začasnega skrbnika po mnenju zakonodajalca ne obstaja, če je verjetno, da je predlog za postavitev pod skrbništvo neutemeljen.1 Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da potreba po postavitvi začasnega skrbnika v tovrstnem postopku vedno obstaja, če sodišče tekom postopka oceni, da bi lahko bil predlog utemeljen. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Iz stališč sodne prakse in teorije namreč izhaja, da sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo postavi začasnega skrbnika, kadar presodi, da oseba, o kateri se vodi postopek, ni sposobna razumeti pomena postopka, zaradi česar ni sposobna razumeti in uveljavljati svojih pravic v postopku.2 Za postavitev začasnega skrbnika zadošča, da so navedene okoliščine ugotovljene s stopnje verjetnosti, in sicer zadošča, da obstaja močna domneva, da oseba ni sposobna skrbeti za svoje pravice.3

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nasprotna udeleženka trpi za duševno motnjo paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu v zadevi Pr 7/2023 od 11. 5. 2023 do 23. 6. 2023 brez privolitve hospitalizirana na oddelku za psihiatrijo UKC. Za paranoidno shizofrenijo je značilno, da imajo bolniki prepričanja, da so vodeni s strani tujih sil in da imajo posebne energije in moči. Nasprotna udeleženka doživlja slušne halucinacije, miselno je prepredena z blodnjavim doživljanjem ter sebe in okolico doživlja povsem nerealno.

9. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze, in sicer, da je od julija 2023 v nadzorovani obravnavi, v kateri prostovoljno sodeluje in prejema terapijo, izvidi pa kažejo, da se na terapijo dobro odziva in ima uvid v svoje zdravstveno stanje, ki je stabilno, kar podkrepi s predložitvijo zapisnika v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Pr 14/2023 z dne 19. 7. 2023 in ambulantnega kartona ambulante za depo terapijo UKC z dne 6. 9. 2023. Sodišče druge stopnje je na podlagi 34. člena ZNP-14 ta nova dejstva in dokaze upoštevalo, ker so v korist nasprotne udeleženke, ki je oseba iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1.5

10. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki je bilo 14. 5. 2023 pridobljeno v okviru postopka prisilne hospitalizacije nasprotne udeleženke, to izvedensko mnenje pa ni več aktualno, ker je bilo v maju 2023 njeno stanje duševne bolezni akutno, v vmesnem času pa se je njeno stanje izboljšalo in je stabilno, nasprotna udeleženka pa ima uvid v svoje bolezensko stanje, saj se zdravi v nadzorovani obravnavi. Pritožbeno sodišče po vpogledu v nove dokaze, ki jih je nasprotna udeleženka predložila v pritožbi, zlasti v predlog za nadzorovano obravnavo z dne 28.6.2023 v zadevi v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Pr 14/2023 (priloga B3) in zapisnik naroka z dne 19. 7. 2023 v isti zadevi (priloga B6), ugotavlja, da sicer drži pritožbena navedba, da je bila nasprotna udeleženka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Pr 14/2023 z dne 19. 7. 2023 sprejeta v nadzorovano obravnavo od 19. 7. 2023 do 19. 1. 2024 in da so bili imenovani koordinatorji nadzorovane obravnave. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje pritožbenim navedbam, da ima nasprotna udeleženka uvid v svoje zdravstveno stanje, ki je stabilno, kot je zapisano v ambulantnem kartonu ambulante za depo terapijo UKC z dne 6. 9. 2023 (priloga B5), saj v nasprotnem primeru tudi ne bi bili podani pogoji za nadzorovano obravnavo (nadzorovana obravnava namreč ni mogoča pri pacientih, ki nimajo uvida v svoje zdravstveno stanje in ki v postopku zdravljenja ne sodelujejo).

11. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča navedeno ne pomeni, da je nasprotna udeleženka sposobna razumeti pomena postopka postavitve pod skrbništvo in uveljavljati svojih pravic v postopku (kaj takega niti ne izhaja iz uradnega zaznamka CSD z dne 24. 7. 2023 ob obisku na domu staršev nasprotne udeleženke, ki ga prilaga pritožbi - priloga B4). Pritožba namreč spregleda, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo ne le na mnenje sodne izvedenke iz maja 2023, temveč tudi na vlogo nasprotne udeleženke z dne 23. 9. 2023 (navedena vloga je bila v predmetni spis vložena po trenutku, ko so nastale listine, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotna udeleženka).6 Upoštevaje navedeno vlogo, ki jo je nasprotna udeleženka napisala sama in poslala sodišču in katere vsebina je povzeta v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pa tudi sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da vsebina navedene vloge kaže na to, da nasprotna udeleženka v predmetnem postopku svojih pravic ni sposobna ustrezno varovati. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v navedeni vlogi nasprotna udeleženka med drugim tudi navedla, da je "v celoti pomiloščena s strani najvišjih položajev svetovnih politikov, kot je spoštovani general varnostno vojaških obveščevalnih in obrambnih sil Evropske zveze, še višje je pomiloščena s strani spoštovane Carole Van der Bruck, predsednika Združenih držav Amerike, pa se to ne spoštuje", kar vse kaže na to, da ni sposobna razumeti pomena postopka postavitve pod skrbništvo in uveljavljati svojih pravic v postopku. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da ji postavi začasno skrbnico, pravilna.

12. Tudi ni mogoče pritrditi pritožbeni graji, da je sodišče prve stopnje zaradi nevpogleda v spis Pr 14/2023, v katerem je odločalo o sprejemu nasprotne udeleženke v nadzorovano obravnavo, in nepribave ambulantnega kartona z dne 6. 9. 2023, zagrešilo kršitev postopka, ki je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. Kajti, kot pojasnjeno v prejšnjem odstavku, samo dejstvo, da se nasprotna udeleženka od julija 2023 zdravi v nadzorovani obravnavi, da ima uvid v svoje zdravstveno stanje in da je njeno psihično stanje stabilno, še ne pomeni, da je sposobna razumeti pomena postopka postavitve pod skrbništvo in uveljavljati svojih pravic v postopku. Ker tega po oceni sodišča druge stopnje ni zmožna, kot obrazloženo v prejšnjem odstavku, nepribava spisa Pr 14/2023 ter ambulantnega kartona z dne 6. 9. 2023 na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nista vplivala, zato relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

13. Ker niso podane niti uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ker gre za vmesno odločitev, se odločitev o stroških, ki jih je v pritožbi priglasila nasprotna udeleženka, pridrži za končno odločbo.

1 Glej obrazložitev k 59. členu Predloga Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Ljubljana, 7. 12. 2018, EVA 2018-2030-0023, str. 161. 2 Glej odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003 in Up-1178/18 z dne 12. 12. 2019., VSL sklep II Cp 309/2021 z dne 17. 3. 2021, V. Rijavec v Rijavec, Galič (ur.), Razširjena uvodna pojasnila, Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 186. 3 V. Rijavec v Rijavec, Galič (ur.), Razširjena uvodna pojasnila, Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 186; VSL sklep II Cp 309/2021 z dne 17. 3. 2021. 4 V skladu z navedeno določbo sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. 5 Le-ta določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. 6 In sicer zapisnik obravnave 19. 7. 2023 v nepravdni zadevi odločanja o nadzorovani obravnavi Pr 14/2023 in ambulantni karton z dne 6. 9. 2023.