Jedro

Ker predlog za izvršbo ni bil vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, pa upnik ni priložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, ni pogojev za izdajo sklepa o izvršbi.

Izrek

Kot pritožbi obravnavanemu ugovoru se u g o d i in se izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v tč.1 izreka r a z v e l j a v i, v tč. 2 in 3 izreka pa s p r e m e n i tako, da se predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi v tč. 1 njegovega izreka dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, v izreku pod tč. 2 je dovolilo predlagano izvršbo ter stroške upnika odmerilo na 23.600,00 SIT (tč. 3 izreka).

V pravočasno brez prilog vloženem ugovoru zoper takšen sklep sodišča prve stopnje je dolžnik navedel, da mu je g. L. A. onemogočila vodenje podjetja, onemogočila mu je vstop v podjetje... . Je brez zaposlitve in brez kakršnihkoli dohodkov, zato lahko sodišče nad dolžnikom uvede stečaj. Sodišče druge stopnje je cit. dolžnikovo vlogo obravnavalo kot pritožbo, skladno s čl. 53/II Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa: "Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen", čl. 54/II ZIZ pa sodišču prve stopnje nalaga: "Če sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi." Kot pritožba obravnavani dolžnikov ugovor je utemeljen.

Upnik je izvršbo predlagal na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega in izvršljivega sklepa Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju z dne 2. 9. 1992, opr. št. I Ig 1196/92. O terjatvi, ki jo uveljavlja v obravnavanemu postopku izvršbe, je bilo torej že pravnomočno odločeno. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o izvršbi v tč. 1 izreka dolžniku nepravilno naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev.

Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je cit. odločbo predlogu za izvršbo upnik priložil fotokopirano. S sklepom z dne 8. 11. 1995, katerega mu je sodišče prve stopnje vročilo dne 21. 11. 1995, mu je zato pravilno naložilo, da predloži izvršilni naslov v izvirniku (čl. 36/I takrat uporabljivega Zakona o izvršilnem postopku oz. čl. 42/I sedaj veljavnega ZIZ). Vendar upnik izvršilnega naslova ni predložil v obliki, kot mu je bilo naloženo s sklepom sodišča prve stopnje. V dne 29. 11. 1995 vloženi vlogi upnik namreč le predlaga sodišču prve stopnje, da mu podaljša rok, v katerem bi predložil overjen prepis izvršilnega naslova, vendar ga ni predložil niti v nadaljnjem postopku izvršbe. Sodišče prve stopnje je torej predlogu za izvršbo z izpodbijanim sklepom neutemeljeno ugodilo.

Ker je sodišče druge stopnje dolžno razen preizkusa odločbe prve stopnje iz razlogov, navedenih v pritožbi, po uradni dolžnosti paziti tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz čl. 354/II Zakona o pravdnem postopku (1977) ter na pravilno uporabo materialnega prava, je bilo potrebno kot pritožbi obravnavanemu ugovoru ugoditi in izpodbijani sklep v tč. 1 izreka razveljaviti, v preostalem obsegu pa spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te pritožbene odločbe (čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 380/tč. 3, čl. 381, čl. 365/II, čl. 373/tč. 2, čl. 369/II in čl. 354/II tč. 11 Zakona o pravdnem postopku (1977).

Sodišče druge stopnje je na podlagi določbe čl. 498/I Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) postopek nadaljevalo na podlagi dosedanjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90), saj je bila izpodbijana odločba izdana pred uveljavitvijo novega zakona.