Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16.12.1994 nična, ker ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, vendar je pri tem spregledalo prehodno določbo

587. člena ZGD, po kateri so bili odvetniki pooblaščeni za sestavljanje ustreznih listin namesto v zakonu predvidenih notarskih listin za obdobje, dokler na podlagi posebnega zakona notarji ne bodo začeli opravljati svoje funkcije. Prvi notarji pa so pričeli s poslovanjem 1.6.1995. Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutiven ampak le deklaratoren.

Po oceni pritožbenega sodišča načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika proti upniku učinkovala šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar bi bilo v direktnem nasprotju s tem, da je vpis spremembe družbenika le deklaratoren.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. I 2001/10173, z dne 6.12.2001 in izvršbo ustavilo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bila družba A d.o.o. izbrisana iz sodnega registra 30.5.2000, da je iz objave v Ur. l. RS, št. 86 (priloga A1) razvidno, da sta družbenika izstopila iz družbe dne 29.12.1999, da je pogodba z dne 16.12.1994 o odsvojitvi poslovnega deleža (priloga B1) neveljavna, ker ni sklenjena v notarski obliki, vendar pa upnik ni dokazal, da je obveznost A d.o.o. prešla na dolžnika. Štelo je, da gre za institut spregleda pravne osebnosti, pri katerem upnik nosi trditveno in dokazno breme.

Proti takšni odločitvi se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2 v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur.

l. RS, št. 40/04 - UPB). Ker je sodišče ugotovilo, da sta dolžnika poslovni delež v družbi A d.o.o. prenesla s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 16.12.1994 na novi lastnici, hkrati pa je navedlo, da do prenosa deleža sploh ni prišlo, ker pogodba ni veljavna, meni, da sta si izrek izpodbijanega sklepa in obrazložitev v nasprotju. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 416. člena Zakona o gospodarskih družbah in v zvezi s tem navaja, da je pogodbo sestavil odvetnik X, ki notarske oblike takšnemu poslu ne more dati.

Zato pogodba ni veljavna in ne more imeti pravnih učinkov.

Neveljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je bila razlog za zavrnitev vpisa sprememb v sodni register. Dolžnika sta bila družbenika iz sodnega registra izbrisane družbe A d.o.o., kot izhaja iz izpiska Uradnega lista z dne 29.12.1999. Z izbrisom iz sodnega registra po ZFPPod gospodarska družba preneha. Zakon vzpostavlja pravno domnevo izjave po prvem odstavku 394. člena ZGD. Dolg izbrisane družbe izvira iz leta 1995, ko sta bila dolžnika po stanju v sodnem registru še družbenika, zato sta za dolgove družbe odgovorna. Sklicuje se na načelo zaupanja v sodni register, po katerem tistega, ki se je v dobri veri zanesel na stanje v registru, ne morejo zadeti škodljive posledice. Glede na načelo zaupanja in publicitetno načelo (8. člen zakona o sodnem registru) sprememba družbenika nasproti upniku kot tretji osebi ne sme imeti učinka, saj nasproti tretjim osebam sprememba družbenika lahko učikuje šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je pogodba o prenosu poslovnih deležev nična in sta dolžnika pasivno legitimirana, ker je obveznost prešla nanju. Dolžnika s pavšalnimi navedbami nista dokazala, da nista imela vpliva na poslovanje družbe v času, ko je dolg nastal, zato predlaga, da se dejanje družbenikov presodi v smislu določbe 6. člena ZGD v zvezi s šestim odstavkom 580. člena ZGD, ki določa osnovne kriterije spregleda pravne osebnosti.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril, vendar pritožbeno sodišče odgovora ni upoštevalo, ker pri pritožbi zoper sklep ni predviden (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani je razvidno, da je bila družba A d.o.o. ustanovljena dne 1.7.1993, da sta bila ustanovitelja in edina družbenika navedene družbe dolžnika, da je bil s sklepom Srg št. 199909458, vpisanim v sodni register dne

9.9.1999, zaradi neuskladitve z določbami Zakona o gospodarskih družbah - ZGD (Ur. l. RS; št. 30/93 z nadaljnjimi spremembami) na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod (Ur. l. RS; št. 54/99) zoper navedeno družbo po uradni dolžnosti začet postopek za izbris pravne osebe iz sodnega registra, da je bil sklep Srg. št. 199915495 o izbrisu po 32. členu ZFFPod vpisan dne 29.12.1999, izbris (po 35. členu ZFPPod) pa opravljen na podlagi sklepa Srg št. 200009187 dne 30.5.2000. Izbris družbe je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 86 dne 26.9.2000 (priloga A1). Po predstavljenih podatkih sodnega registra sta bila dolžnika družbenika navedene družbe do izbrisa.

Datum 29.12.1999, ki je v objavi Ur. l. RS označen kot datum izstopa družbenikov, ustreza datumu vpisa sklepa o izbrisu družbe v sodni register.

V skladu z določbo petega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s drugim odstavkom 394. člena ZGD se šteje da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki in kot takšni solidarno odgovorni za obveznosti družbe. Zakon torej vzpostavlja pravno domnevo odgovornosti družbenikov izbrisane družbe, ki je glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002, izpodbojna za tiste družbenike, ki so v smislu odločbe ustavnega sodišča pasivni družbeniki. Pasivnost se presoja glede na vpliv, ki so ga imeli družbeniki na izbrisni razlog, v konkretnem primeru na to, da se družba ni uskladila z določbami ZGD. Odgovornost družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo zaradi izbrisa iz sodnega registra na podlagi ZFPPod je poseben primer spregleda pravne osebnosti, pri katerem je, za razliko od spregleda pravne osebnosti po 6. členu ZGD, dokazno breme neekskulpacije odgovornosti na družbeniku, ki mora dokazati pasivnost, ne pa na upniku, kot je zaključilo sodišče prve stopnje.

Primarni pogoj odgovornosti za dolgove po določbah ZFPPod izbrisane družbe je, da je bila oseba, na katero naj bi prešla odgovornost, družbenik družbe v času izbrisa. V obravnavanem primeru sta dolžnika v ugovoru zatrjevala in dokazovala, da v času izbrisa nista bila družbenika izbrisane družbe, ker sta svoj poslovni delež odsvojila s pogodbo z dne 16.12.1994 (priloga B1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedena pogodba nična, ker ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, kot predpisuje tretji odstavek 416. člena ZGD.

Vendar je pri tem spregledalo prehodno določbo 587. člena ZGD, po kateri so bili odvetniki pooblaščeni za sestavljanje ustreznih listin namesto v zakonu predvidenih notarskih listin za obdobje, dokler na podlagi posebnega zakona notarji ne bodo začeli opravljati svoje funkcije. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa so prvi notarji pričeli s poslovanjem 1.6.1995. Zakon o notariatu - ZN (Ur. l. RS, št. 13/94) je pričel veljati dne 9.4.1994. V 21. členu ZN je določeno, da notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja. V skladu s prehodno določbo

125. člena ZN je bila dne 8.7.1994 izdana Odredba o številu in sedežih notarskih mest (Ur. l. RS, št. 40/94), nato je bilo z Odlokom o imenovanju notarja (Ur. l. RS, št. 2-52/95) dne 13.1.1995 imenovanih prvih 30 notarjev, ki so po Objavi datuma nastopa poslovanja notarjev z dne 2.6.1995 (Ur. l. RS št. 28/95) začeli s poslovanjem dne 1.6.1995. Datum 1.6.1995 je tudi datum, ki je v prvem odstavku prehodne določbe 129. člena ZN, določen kot datum začetka uporabe 47. člena ZN, po kateri morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa tudi drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, torej tudi pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža po tretjem odstavku 416. člena ZGD. Iz obrazloženega izhaja, da pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev z dne

16.12.1994, ki jo je sestavil odvetnik X, ni nična zaradi pomanjkanja obličnosti, ampak veljavna.

Odstop poslovnega deleža v konkretnem primeru je imel za posledico spremembo družbenikov (1. in 2. člen pogodbe). Po določbi prvega odstavka 417. člena ZGD se pri prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo za pridobitelja šteje tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. To pomeni, da vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutiven ampak le deklaratoren. Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega dleža vpisan v sodni register ali ne, je torej njegov pridobitelj postal družbenik, oziroma je odsvojitelj prenehal biti družbenik.

Treba je odgovoriti še na vprašanje, ali ima prednost načelo zaupanja v podatke sodnega registra ali pa je treba upoštevati veljaven odstop poslovnega deleža. Po oceni pritožbenega sodišča načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (prvi in drugi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg, Ur. l. RS, št. 13/94), ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika proti upniku učinkovala šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar bi bilo v direktnem nasprotju s tem, da je vpis spremembe družbenika le deklaratoren (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 301/2004).

Kljub temu, da so razlogi izpodbijanega sklepa iz zgoraj pojasnjenih razlogov materialnopravno zmotni, pa med izrekom in obrazložitvijo ni nasprotja, ki ga očita pritožba. Ker tudi ni drugih pomanjkljivosti, zaradi katerih izpodbijenega sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti, ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ.

Ker ni ne očitanih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).