Jedro

S tožbo ni mogoče zahtevati izpolnitve sodne poravnave, ker je sodna poravnava izvršilni naslov.

Izrek

Pritožbi se ugodi.

Izpodbijana sodba se v točki 1 in 4 in v izreku o pravdnih stroških razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

V točkah 2 in 3 se izpodbijana sodba razveljavi in tožba v tem delu zavrže. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bila toženka dolžna tožniku izročiti komplet reflektorjev ter "buffet šank" s pomivalnim koritom in ekspres aparatom za kavo, zavrnilo pa je tudi zahtevek, da je toženka na svoje stroške dolžna urediti lastno električno napeljavo z lastnim števcem v njenem delu stanovanjske hiše na K. in da je dolžna postaviti v garažo stanovanjske hiše na K. mizo za namizni tenis s pripadajočo opremo, da bo neomejeno na razpolago tožniku in njunima otrokoma. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mora tožena stranka povrniti pravdne stroške in odločilo, da mora tožeča stranka plačati toženki pravdne stroške. Štelo je, da je s sporazumom o delitvi premoženja vsaka stranka prejela predmete v svoji dnevni sobi. Glede mize za namizni tenis je sodna poravnava, ki sta jo sklenili stranki, neizvršljiva. Hkrati je ugotovilo, da miza ni predmet skupnega premoženja, zato je zahtevek zavrnilo. Glede odštevalnega števca je zahtevek izpolnjen, zato ga je sodišče zavrnilo.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353/1 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP -, predlaga razveljavitev oz. spremembo sodbe in navaja: Glede zahtevka pod točko 1: Logično je, da sta imeli stranki do razdelitve skupnega premoženja eno dnevno sobo. Da je bilo dogovorjeno, da pripada tožniku vsa oprema v dnevni sobi, izhaja iz ravnanja same tožnice, ki je tožniku že izročila sedežno garnituro in mizo ter kozarce. Ta oprema je bila v dnevni sobi.

Glede zahtevka pod točko 2: Sodišče bi moralo izdati delno sodbo, v zvezi s tem pa bi bilo treba tožniku priznati večji del priglašenih stroškov. Pravni naslov je izpolnitev dogovora iz sodne poravnave.

Glede zahtevka pod točko 3: Tožnik ne zahteva izročitve mize, ampak postavitev. To pravico izvaja iz sodne poravnave.

Pritožba je utemeljena.

Glede zahtevka pod točko 1: Dejansko stanje glede tega zahtevka ni razjasnjeno v takem obsegu, da bi se lahko z gotovostjo odločilo o tožbenem zahtevku. Dejansko stanje torej ni popolno ugotovljeno. Zaradi tega je bilo treba sodbo pod tč. 1 in 4 in v izreku o pravdnih stroških razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl. 370/1 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Nejasna je že sama tožba. Pod točko II navaja, da toženka kljub sporazumu noče izročiti opreme v dnevni sobi in je dolžna izročiti še komplet za kuhanje kave. To se razume kot da samo še ta komplet spada k opremi, ki je toženka ne izroči; če pa ima glede kompleta drug pravni naslov, pa v tožbi ni navedeno, od kod pravica zahtevati ta komplet in kaj spada k opremi. Vrh tega pa v zahtevku ne zahteva kompleta za kuhanje kave, ampak ekspres aparat za kuhanje kave. Ni jasno, ali gre za isti predmet. Tožnik bo torej moral navedbe dopolniti, tako da bo tožba sklepčna (čl. 186/1 ZPP). Ne glede na to pa je v postopku ostalo predvsem nerazjasnjeno vprašanje, ali sta bili v stanovanju dve dnevni sobi ali ena. Sodišče prve stopnje se glede tega vprašanja naravnost ne opredeli, vendar očitno šteje, da sta bili v hiši dve dnevni sobi. Zakaj tako šteje, pa ne pove. Vendar pa je določen in z dokazi podprt odgovor na vprašanje, koliko dnevnih sob je bilo v hiši ob sklepanju sporazuma, odločilen za odločitev.

Neodgovorjeno je ostalo tudi vprašanje, zakaj je toženka izročila tožniku iz dnevne sobe, ki je (glede na njene trditve) ostala njej, novo sedežno garnituro in mizo, v teku postopka pa se je zavezala izročiti tudi kristalne kozarce, če sta bili dnevni sobi dve in če je bil dogovor tak, da vsak obdrži predmete v svoji dnevni sobi.

Razlogi, ki jih kot odgovor na to vprašanje navaja sodba, niso jasni.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno zaslišati pravdni stranki. Vsaka od njiju naj določno pove, koliko dnevnih sob je bilo v hiši v času sklepanja sprazuma; da je tožnica izročila novo sedežno garnituro in mizo tožniku, je nesporno - povesta pa naj še, ali mu jo je izročila pred sklenitvijo sporazuma ali po njem. Tožnica naj tudi razloži, zakaj mu je s poravnavo v tem postopku izročila kozarce, če so bili ti v njeni dnevni sobi. Enako velja glede sedežne garniture in mize, če je bilo oboje izročeno po sklenitvi sporazuma o delitvi. Če se bo izkazalo, da je bilo mišljeno, da dnevno sobo sicer prejme toženka, opremo v njej pa tožnik, pa bo moral tožnik tudi povedati, zakaj šteje, da je bil z opremo mišljen tudi "buffet šank", če pa je ta ločen od dnevne sobe, prav tako pa, ali je komplet za kuhanje kave identičen z ekspres aparatom za kavo, kar zahteva v tožbi. Če gre namreč za ekspres aparat za kavo, potem je tudi po mnenju pritožbenega sodišča to prej gospodinjski aparat kot oprema dnevne sobe - če tožnik vztraja, da gre za opremo, bo moral dokazati, da je bilo tudi to predmet dogovora.

Glede zahtevka pod točko 2 in 3: Z zahtevkom pod točko 1 zahteva tožnik izpolnitev dogovora, ki je bil sicer sklenjen pred sodnikom, vendar nima narave sodne poravnave; z zahtevkom pod točkama 2 in 3 pa zahteva izpolnitev sodne poravnave z dne 19.6.1991. Sodna poravnava je izvršilni naslov (čl. 16 tč. 1 Zakona o izvršilnem postopku). Med drugim je vselej podana bistvena kršitev določb ZPP tudi, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava (čl. 354/2 tč.11 ZPP). Sodišče druge stopnje je zato v tem delu razveljavilo sodbo in tožbo zavrglo (čl. 369/2 ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu čl. 166/3 ZPP.