Jedro

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo obdolženčev predlog z dne 10. 2. 2022 za oprostitev plačila sodne takse v višini 216,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje obdolženec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) ter pri tem opozarja, da po sodišču prve stopnje ugotovljen znesek povprečnega mesečnega dohodka vsebuje tudi plačilo za malico in potne stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec v predmetni zadevi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, ki mu je bila izrečena oziroma naložena v plačilo s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1293/2021 z dne 10. 1. 2022, vložil dne 10. 2. 2022; da je v predlogu navedel, da njegova mesečna plača znaša 716,00 EUR na mesec; da ga bremeni še plačevanje kredita v višini 350,00 EUR na mesec ter položnic v višini 150,00 EUR na mesec ter da mu pogodba o zaposlitvi preneha v mesecu maju.

5. Prvi, peti in šesti odstavek 11. člena ZST-11 ter prvi in drugi odstavek 12. a člena ZST-1 glede upoštevanja oseb napotuje na smiselno uporabo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2, glede samega ugotavljanja materialnega položaja strank in njeni družinskih članov pa na uporabo določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)3. 6. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je obdolženec v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za taksno oprostitev po podatkih FURS prejel plačo v višini 727,81 EUR na mesec, vendar pa iz bančnega izpiska njegovega transakcijskega računa izhaja, da je v navedenem obdobju od delodajalca prejel nakazilo v skupnem znesku 2.899,22 EUR, torej 966,41 EUR na mesec, kar presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 804,36 EUR.

7. Iz določbe 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS izhaja, da se kot dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. _Pri tem se po 3. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada, ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance._

8. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, kaj poleg plače je obdolženec prejel s strani delodajalca v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje oziroma ni ugotovljeno, da gre za dohodek iz delovnega razmerja, ki je obdavčljiv po zakonu, ki ureja dohodnino, se odločitev sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja le višina prejetega dohodka, ne pa tudi vrsta prejetega dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec prejema mesečno od delodajalca poleg plače. Izpodbijana odločitev je vsled navedenemu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena v zvezi s 168. členom ZP-1, saj sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.

9. Ker je glede na navedeno pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku temeljito preučiti vse listine spisa in po potrebi s poizvedbami pri pristojnih organih ugotoviti, ali je prejemek, ki ga obdolženi prejema od delodajalca poleg plače obdavčljiv, saj se le tak prejemek lahko upošteva kot dohodek glede na določbo 12. člena ZUPJS. Pri tem naj bo pozorno na vse relevantne trditve v predlogu obdolženega z dne 10. 2. 2022, saj tudi zatrjevano dejstvo izgube službe in posledično prenehanje prejemanja periodičnih dohodkov lahko vpliva na presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodne takse glede na določilo 2. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS, v kolikor je dokazano (drugi odstavek 13. člena ZUPJS). Glede na vsebino vloge obdolženca z dne 10. 2. 2022 pa pritožbeno sodišče še opozarja, da je s to vlogo obdolženi predlagal ne le oprostitev plačila sodne takse, temveč tudi obročno plačilo kazni ali nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, o čemer doslej še ni bilo odločeno.

1 V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani). Peti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Šesti odstavek 11. člena ZST-1 pa določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. 2 Prvi odstavek 12.a člena ZST-1 določa: ″Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.″ 3 Drugi odstavek 12.a člena ZST-1 določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.