Jedro

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih dopušča tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov oziroma dopušča drugačno odstopanje pri gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezervoarja za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenja višinskega gabarita, določenega v 10. členu PUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za okolje in prostor RS, št. 35105-129/2009 PK/GB z dne 8. 6. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za okolje in prostor RS v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v 15-tih dneh od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor v točki I izreka zavrnilo zahtevo tožeče stranke za podaljšanje roka za tri mesece za dostavo stališč. V točki II izreka pa je spremenilo gradbeno dovoljenje št. 35105-24/2007/7 PK/GB, ki je bilo dne 7. 5. 2007 izdano investitorju A. d.d. iz B. za rezervoar za fosforno kislino RF-11 na terminalu kemikalij v B. na zemljiščih parc. št. 1608/1 in 1618 k.o. ..., s katerim je na novo določilo namen rezervoarja RF-11 za skladiščenje alkoholov (metanol, etanol) ali skladiščenje plinskega olja (dizel, kurilno olje, ali goriva jed A-1, bencina in biodizla), premer rezervoarja 21 m, premer lovilne sklede 26 m, višino plašča rezervoarja 17,70 m, višino plašča lovilne sklede rezervoarja 11,0 m, ter s kapaciteto 5700 m3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je investitor A. dne 18. 12. 2009 zaprosil za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja št. 35105-24/2007/7 PK/GB z dne 7. 5. 2007, za izgradnjo rezervoarja za fosforno kislino RF-11 na terminalu za kemikalije v B. Iz vloge investitorja izhaja, da se je zaradi spremenjenih tržnih razmer odločil, da se na isti lokaciji namesto predvidenega rezervoarja RF-11 zgradi rezervoar s povečano prostornino iz 3000 m3 na 5700 m3, s tem pa se plašč rezervoarja zviša iz prvotnih 10 m na 17,2 m. Rezervoar bo tehnološko vključen v novi rezervoarski prostor terminala za skladiščenje alkohola in naftnih derivatov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je investitor, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za terminal za skladiščenje alkohola in naftnih derivatov, pridobil okoljevarstveno soglasje in spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, v katera je vključen tudi rezervoar RF-11 prostornine 5700 m3. Iz priložene projektne dokumentacije je bilo ugotovljeno, da se prostornina rezervoarja poveča iz 3000 m3 na 5700 m3 in da bo maksimalna višina rezervoarja 19,45 m (vrh kupole strehe). Po oceni tožene stranke takšen rezervoar predstavlja takšno tehnološko rešitev objekta, ki spoštuje višje okoljske standarde, ki narekujejo postavitev rezervoarjev višjih od 12 m. Ugotavlja še, da se na terminalu poleg obravnavanega rezervoarja nahajajo še štirje rezervoarji iste višine, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenja št. 35105-27/2009 PK/GB z dne 28. 5 2009. Za celotni terminal, vključno z rezervoarjem RF-11, ki je predmet tega postopka, pa je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje št.34-2007 z dne 30. 11. 2007, dopolnitev 14. 1. 2008, ki ga je izdelal C. d.o.o. z opravljeno revizijo (revizijsko poročilo št. 1140-08 REV, ki ga je dne 11. 1. 2008 izdelal D. d.o.o.) in pridobljenim mnenjem okoljskega izvedenca o opravljeni reviziji z dne 15. 1. 2008, ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje št. 35402-14/2008-15 z dne 5. 11. 2008, ki je postalo pravnomočno dne 24. 11. 2008. Iz vseh navedenih elaboratov in listin izhaja, da je terminal, vključno z rezervoarjem RF-11, sprejemljiv za okolje.

Obravnavani rezervoar je na območju urbanih zemljišč namenjenih za promet in zveze v naselju B., ki se ureja s Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje trgovskega pristanišča v Kopru (Uradne objave št. 45/98, 2000/01-PUP). Zemljišče je uvrščeno v urejevalno enoto 5 -tekoči tovori. V 7. členu PUP je med drugim navedeno, da so v vseh urejevalnih enotah, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, razen na območju Luke, ob mestu dovoljeni posegi: rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav, nadomestne gradnje in novogradnje ter gradnja ter rekonstrukcija prometne, transportne, komunikacijske, energetske in komunalne infrastrukture. Pogoji glede vključitve objektov v okoliške grajene strukture in urbanistično in arhitekturno oblikovanje, pa so določeni v 8. členu PUP. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da se rezervoar nahaja v območju rezervoarskega prostora, poleg štirih že obstoječih rezervoarjev, katerih posamezni volumen je 6250 m3, z enako višino 19,45 m, kar pomeni, da rezervoar RF-11 ne izstopa iz okolice in gre za oblikovno poenotenje znotraj urejevalne enote, kar je v skladu z 8. členom PUP glede oblikovanja in prilaganja volumnov objektov. V zadevi je bila tudi izdana obrazložitev -mnenje k Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru, št. G 3501-1097/2007 z dne 31. 5. 2007, ki jo je izdala Mestna občina Koper in iz katere izhaja, da glede na to, da tehnološke in ekološke (manjše emisije v okolje) rešitve zahtevajo višji višinski gabarit 20 m, gradnja ni v nasprotju z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru. V 10. členu PUP je namreč določeno, da sleme strehe v naklonu ali zgornja višinska kota ravne strehe ne sme presegati 12 m. V 11.členu istega PUP pa je določeno, da so dopustna odstopanja od višinskih gabaritov, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. Zaradi zagotavljanja tehnološke rešitve objekta, ki spoštuje višje okoljske standarde, bo maksimalna višina rezervoarja 19,45 m, kar pomeni da gre za dopustna odstopanja od višine 12 m. Glede udeležbe Mestne občine Koper kot stranke v postopku pa navaja, da je bila tožeča stranka v skladu s 5. odstavkom 54. člena Zakona o graditvi objektov z dopisom št. 35105-129/2009/3 PK z dne 29. 12. 2009 obveščena o vlogi investitorja in pozvana, da v roku 8 dni od prejetja dopisa prijavi svojo udeležbo v tem postopku, kar je tožeča stranka tudi storila. Glede na navedeno je bila na Upravni enoti Koper dne 1. 3. 2010 opravljena ustna obravnava z zaslišanjem stranke. Iz zapisnika izhaja, da želi Mestna občina Koper proučiti možnost revizije poročila o vplivih na okolje in da se bo v roku 14 dni odločila o navedenem. Dne 17. 3. 2010 je Upravna enota Koper prejela dopis tožeče stranke v katerem, sklicujoč se na določbe 29. člena PUP, zahteva, da investitor v soglasju z njo, pred izdajo gradbenega dovoljenja izdela dodatne strokovne podlage. V nadaljevanju navedenega dopisa še navaja, da je naročila revizijo oziroma recenzijo poročila o vplivih na okolje izdelovalca C. d.o.o. št. projekta 34-07 in revizijskega poročila, zato prosi za podaljšanje roka za dostavo stališča, za tri mesece. Rok za dostavo stališča, je bil podaljšan za 10 dni. Kljub temu, da je tožeča stranka ponovno zaprosila za podaljšanje roka za 3 mesece temu ni bilo ugodeno, saj je bilo ugotovljeno, da je razlog za podaljšanje roka izdelava revizije oziroma recenzije poročila o vplivih na okolje, ki jo je naročila tožeča stranka. Rezultatom navedene revizije ni mogoče neposredno upoštevati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj se le ta nanaša na poročilo o vplivih na okolje in na postopek presoje vplivov posega na okolje, ki ga je vodil drug upravni organ. Postopek presoje vplivov na okolje je bil zaključen z izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki je postalo pravnomočno še preden je investitor podal zahtevek, ki je predmet presoje v tem upravnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da 11. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča sicer dopušča odstopanja pri tlorisnih in višinskih gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov, vendar pa tožena stranka v razlogih, ki naj bi narekovali večjo višino rezervoarja, od v 10. členu PUP določene višine ne navaja katere konkretne tehnološke rešitve objekta narekujejo takšno odstopanje. Izpolnjene tudi niso bile zahteve iz 29. člena PUP, čeprav se navedeni rezervoar nedvomno uvršča med zahtevne objekte, zato bi morali v skladu z določbo 29. člena izdelati dodatne strokovne podlage, kar pa kljub izrecni zahtevi, ni bilo storjeno. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je v izpodbijani odločbi navedeno, da je po vpogledu v spisno in predloženo projektno dokumentacijo ugotovila, da takšen rezervoar predstavlja tehnološko rešitev objekta, ki spoštuje višje okoljske standarde, ki narekujejo postavitev rezervoarjev višjih od 12 m. Sestavni del projektne dokumentacije je med drugim tudi vodilna mapa, ki jo je pod št. B-1492/3 v novembru 2009 izdelal Inštitut za vode RS iz Ljubljane. V obrazložitvi le te so v štirih točkah navedeni tehnološki, ekološki in varnostni razlogi za povečanje višine rezervoarja RF-11 na 19,45m. Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da je projekt skladen z veljavnim prostorskim aktom. Nepravilne in neutemeljene so tudi navedbe tožeče stranke, da ji v upravnem postopku ni bila dana možnosti, da bi se izjasnila o dejstvih in okoliščinah. V zvezi z navedenim že iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja celoten potek postopka v zvezi s seznanitvijo tožeče stranke s predlagano spremembo gradbenega dovoljenja, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da je do spremembe gradbenega dovoljenja št. 35105-24/2007/7 PK/GB z dne 7. 5. 2007 za rezervoar za fosforno kislino RF-11 na terminalu kemikalij v B. na zemljiščih parc. št. 1608/1 in 1618 k.o. ..., prišlo na predlog investitorja, ki je volumen rezervoarja določen v prvotnem gradbenem dovoljenju želel povečati iz 3000 m3 na 5700 m3. Iz navedenega torej sledi, da gre dejansko za povečanje volumna rezervoarja, ki je skoraj večji od na tistega za katerega je že izdano gradbeno dovoljenje. Zaradi tega tožena stranka ni mogla uporabiti 1. odstavka 11. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru (Uradne objave št.45/98, 20/01-PUP), ki določa, da so tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov plus 10 % (v odnosu na določbo 10. člena PUP, ki določa da višinska kvota ravne strehe ne sme presegati 12 m), oziroma da so dopustna tudi drugačna odstopanja pri tlorisnih in višinskih gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja RF-11 pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezrevoarja, za katerega je bilo že izdano gradbeno dovoljenje. Zaradi povedanega je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS iz Ljubljane, ki je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje št. B-1492/3 z novembra 2009 le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenega višinskega gabarita določenega v 10. členu PUP-a. Tožena stranka se tudi neupravičeno sklicuje na obrazloženo mnenje o Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru št. K 3501-1097/2007 z dne 31. 5. 2007, v katerem je Mestna občina Koper za rezervoarska prostora za metanol na pomolu I v B. izdala mnenje, da zaradi zahtevanih tehnoloških in ekoloških rešitev zahtevani višji višinski gabarit 20 m ni v nasprotju z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru. Navedeno mnenje iz 31. 5. 2007 se namreč nanaša na druge rezervoarje z drugačnimi prostorninami, kot se je izdelovalo projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja v katerega je bil vključen rezervoar za fosforno kislino RF-11 na terminalu kemikalij v B. s prostornino 3000 m3 in višino 10 m. Iz tega torej izhaja, da Mestna občina Koper posebnega mnenja k Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru za odmik od predpisanega višinskega gabarita 12 m (10. člen PUP) v zvezi z rezervoarjem za fosforno kislino RF-11, ki je predmet spremenjenega gradbenega dovoljenja št. 35105-24/2007/7 PK/GB z dne 7. 5. 2007, sploh ni podala.

Ker torej določba 1. odstavka 11. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje trgovskega pristanišča v Kopru ni bila pravilno uporabljena, je bilo treba že zaradi tega tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti v skladu s 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) in zadevo vrniti Ministrstvu za okolje in prostor v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka: Po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožeči stranki, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki v 2. odstavku 3. člena določa, da se tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in jo je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, kar skupaj znese 420 EUR.