Jedro

Vlagatelj opira svojo zahtevo za spremembo ali odpravo posamičnega akta po 46. členu ZUstS na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, v kateri je Ustavno sodišče podalo razlago 4. člena, 9. točke 3. člena ter 31. in 32. člena ZDen. Gre za t.i. interpretacijsko odločbo, s katero sodišče odloči, da določena norma ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako, kot pojasni. Ustavno sodišče torej s to odločbo ni odločalo o ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta, oziroma odpravilo podzakonski predpis. Zato navedena odločba ne more biti podlaga za zahtevo, ki jo je vložil vlagatelj.

Izrek

Predlog za spremembo ali odpravo posamičnega akta po 46. členu Zakona o ustavnem sodišču se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo, opr. št. U 483/99-12 z dne 10. 11. 1999, zavrnilo tožbi A.A. in B.B. zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 9. 2. 1999, s katero je bil zavrnjen njun zahtevek za denacionalizacijo zemljišča, parc. št. 513/1 vl. št. 1045 k.o. ... Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom, opr. št. I Up 51/200-4 z dne 15. 11. 2000, pritožbi tožnikov zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. A.A. je dne 10. 9. 2002 vložil predlog za spremembo in odpravo posamičnega akta po 46. členu zakona o ustavnem sodišču. V vlogi je opisal potek denacionalizacijskega postopka. Svoj zahtevek v tej vlogi je utemeljeval z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 54/02 z dne 21. 6. 2002. Glede na stališče ustavnega sodišča v tej odločbi, ki jih je vlagatelj povzel, je v obravnavanem denacionalizacijskem postopku upravni organ nedopustno in protiustavno posegel v njegove ustavne pravice, med drugim pravico enakosti pred zakonom in pravico enakega varstva pravic. Zato je njegov zahtevek, ki je pravočasen, utemeljen. Predlaga, da sodišče predlogu ugodi, in s spremembo ali odpravo odločbe v denacionalizacijskem postopku v celoti ugodi denacionalizacijskemu zahtevku za vračilo nepremičnine parc. št. 513/1 vl. št. 1045 k.o. ...

Hkrati je vlagatelj predlagal začasno odredbo, s katero naj sodišče zavezancu MOL-Oddelku za stavbna zemljišča, ter vsakokratnemu zavezancu - dejanskemu in zemljiškoknjižnemu uporabniku oziroma lastniku nepremičnine vl. št. 1045 k.o. ... prepove razpolaganje z zemljiščem parc. št. 513/1 in 513/5 vl. št. 1045 k.o. ... Začasno odredbo je predlagatelj utemeljeval z verjetnim obstojem zahtevka in hkratnim obstojem nevarnosti, da bo sedanji uporabnik oziroma lastnik zemljišča do pravnomočnega končanja (obnovljenega) denacionalizacijskega postopka skušal z nepremičnino razpolagati v pravnem prometu, kar bo onemogočilo vrnitev v naravi.

Sodišče je zahtevo vlagatelja za spremembo ali odpravo posamičnega akta po 46. členu zakona o ustavnem sodišču zavrglo iz naslednjih razlogov: Ustava Republike Slovenije v 161. členu določa vrste odločitev ustavnega sodišča: ob ugotovitvi, da je zakon protiustaven, ga ustavno sodišče razveljavi, druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte pa odpravi ali razveljavi. Zakonu o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju ZUstS) pa je prepuščena ureditev posledic odločitve ustavnega sodišča. Po določbi 46. člena ZustS lahko tisti, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa oziroma splošnega akta, ima upravičenec pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji. Vlagatelj opira svojo zahtevo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, v kateri je ustavno sodišče podalo razlago 4. člena, 9. točke 3. člena ter 31. in 32. člena zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Gre za t.i. interpretacijsko odločbo, s katero sodišče odloči, da določena norma ni v neskladju z ustavo, če se razlaga tako, kot pojasni. Ustavno sodišče torej s to odločbo ni odločalo o ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta, oziroma odpravilo podzakonski predpis. Zato navedena odločba ne more biti podlaga za zahtevo, ki jo je vložil vlagatelj.

Odločitev o zavrženju zahteve je sodišče sprejelo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 34. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; v nadaljevanju ZUS). Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Sodišče je zahtevo vlagatelja za spremembo oziroma odpravo odločbe zavrglo že v predhodnem preizkusu. Ker je presodilo, da ni niti formalnih pogojev za obravnavo vloge, pa po presoji sodišča vlagatelj tudi ni izkazal za potrebno, da se izda začasna odredba.