Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec navedeni sklep z dne 16. 1. 2024 v obdobju od 16. 1. 2024 do 1. 3. 2024 kršil kar 63 krat, kar sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dopisov Policijske postaje Murska Sobota z dne 15. 2. 2024 in 11. 3. 2024, zaslonskih posnetkov telefona predlagateljice in njenih navedb v vlogi z dne 6. 3. 2024 o tem, da je prepoved približevanja kršena. Glede na navedeno in glede na to, da zakon omejuje izrek denarne kazni fizični osebi na 10.000,00 EUR (tretji odstavek 226. člena ZIZ) in glede na to, da je bila s sklepom z dne 16. 1. 2024 nasprotnemu udeležencu za vsako kršitev izrečena kazen v višini 1.000,00 EUR, mu je sodišče prve stopnje pravilno naložilo plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR (kot pojasnjeno v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v primerih, kot je predmetni, ko je dolžniku z izvršilnim naslovom naloženo dejanje (ali opustitev), ki ga lahko opravi le dolžnik osebno in dolžnik svoje obveznosti iz izvršilnega naslova ne izpolni oziroma jo krši, za naložitev plačila denarne kazni (in njeno izvršbo po uradni dolžnosti) zadošča že golo obvestilo upnika. Dolžniku se lahko možnost izjave zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi, in sicer tudi pred sodiščem druge stopnje v okviru pooblastil, ki jih ima le-to v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR, ker je od 16. 1. 2024 do vključno 1. 3. 2024 kršil sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti V N 364/2023-3 z dne 16. 1. 2024 v delu, kjer mu je prepovedano navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb. Naložilo mu je, da mora izrečeno denarno kazen v roku 15 dni plačati na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlog predlagateljice v celoti zavrne skupaj s stroškovno posledico, podrejeno da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priznava, da mu je bila mu je bil s sklepom sodišča prve stopnje z dne 16. 1. 2024 res izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in navezovanja stikov z njo, vendar navedena prepoved ni veljala niti v času predaje in prevzema mladoletne A. A. za potrebe izvajanja stikov in na sodiščih ter pri upravnih organih za potrebe reševanja zadev, kjer sta stranki udeleženca tega postopka niti v primerih, ko ona ali predlagateljica komunicirata z mladoletno hčerko. Navaja, da mu je bila kršena do izjave v postopku, ker je sodišče pred izrekom izpodbijanega sklepa upoštevalo zgolj navedbe predlagateljice in listinske dokaze v spisu, glede katerih se ni imel možnosti izjaviti (na primer glede obvestila Policijske postaje Murska Sobota, prav tako pa ni zaslišalo nobenega udeleženca postopka). Sodišče bi ju moralo zaslišati vsaj glede listinskih dokazov (o obvestilu policije pa bi mu moralo dati možnost da se pred izdajo sklepa o njem izjavi). Predlaga zaslišanje udeležencev v postopku, vpogled listin Okrožnega sodišča v Mariboru II N 788/2023 (razvezni postopek), izpis klicev in pa sklep o izvršbi VL 13717/2024 z dne 23. 2. 2024. Nadalje navaja, da predlagateljica ni bila ogrožena. Kajti s predlagateljico je vzpostavljal stik preko SMS sporočil in jo klical po telefonu le zaradi koristi njune skupne mladoletne hčerke, poleg tega pa vsebina sporočila ni bila takšna, da bi pri predlagateljici vzbudila občutek strahu ali ogroženosti. Niti eno sporočilo ni bilo poslano, ki ni bilo v interesu mladoletne A., poleg tega pa vsebina ni bila slaba, žaljiva ali kaj podobnega. S tem, ko se je na predlagateljico obračal v zvezi z interesi mladoletne A., ni mogoče reči, da je zavestno kršil izrečeni ukrep prepovedi približevanja. Sprašuje se, na kakšen način pa bi sicer reševal izvršbo zaradi neplačila vrtca in pojasnjuje okoliščine v zvezi s tem. V postopku II N 788/2023 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru se zavzema za predodelitev mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo njemu, predlagateljica pa se mu z denarno kaznijo poskuša maščevati. Denarna kazen je tudi nesorazmerna z dejanji nasprotnega udeleženca. Poleg tega pa je določena mimo določbe 22. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kjer je višina omejena na 10.000,00 EUR. Višina kazni tudi ni v okvirih, kot jih določajo sodišča v podobnih zadevah. Prav tako predlagateljica ni navedla nobenih konkretnih okoliščin glede premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca. Priglaša stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom ZPND.

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da predstavlja materialnopravno podlago za izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi približevanja in navezovanja stikov določba 22.č člena ZPND, v skladu s katero sodišče v sklepu, s katerim izreče ukrep po ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča; denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. Zakon, ki ureja izvršbo, je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Le-ta v 226. členu določa, da lahko sodišče za izpolnitev obveznosti, ki jo more izpolniti le dolžnik, fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000 eurov (tretji odstavek navedenega člena). Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni; hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena (peti odstavek 226. člena ZIZ). Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera (šesti odstavek 226. člena ZIZ). Določbe 226. člena ZIZ se uporabijo tudi tedaj, kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj opustiti (227. člen ZIZ).

8. Pritožbeno ni sporno, da je bila s sklepom z dne 16. 1. 2024, ki je postal pravnomočen, ker sta se oba udeleženca po opravljenem naroku odpovedala pravici do ugovora oziroma pritožbe, nasprotnemu udeležencu prepovedano se namerno približevati predlagateljici na razdalji manj kot 200 m, razen v času predaje in prevzema mladoletne hčerke A. za potrebe izvajanja stikov in na sodiščih ter pri upravnih organih za potrebe reševanja zadev, kjer sta stranki udeleženca postopka, ter navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, razen vsak dan ko nasprotni udeleženec ne bo izvajal stikov z mladoletno hčerko. Ob dnevih ko se stiki ne izvajajo, lahko predlagatelj zaradi komunikacije s hčerko pokliče predlagateljico po telefonu ali preko video klica med 19.00 in 19.30 uro, ko pa bo mladoletna hčerka pri očetu, lahko predlagateljica pokliče nasprotnega udeleženca vsak dan med 19.00 in 19.30 uro in tako komunicira s hčerko. V primeru kršitve sklepa je bila nasprotnemu udeležencu za vsako kršitev izrečena kazen v višini 1.000,00 EUR in ta ukrep traja dvanajst mesecev.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec navedeni sklep z dne 16. 1. 2024 v obdobju od 16. 1. 2024 do 1. 3. 2024 kršil kar 63 krat, kar sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dopisov Policijske postaje Murska Sobota z dne 15. 2. 2024 in 11. 3. 2024, zaslonskih posnetkov telefona predlagateljice in njenih navedb v vlogi z dne 6. 3. 2024 o tem, da je prepoved približevanja kršena. Glede na navedeno in glede na to, da zakon omejuje izrek denarne kazni fizični osebi na 10.000,00 EUR (tretji odstavek 226. člena ZIZ) in glede na to, da je bila s sklepom z dne 16. 1. 2024 nasprotnemu udeležencu za vsako kršitev izrečena kazen v višini 1.000,00 EUR, mu je sodišče prve stopnje pravilno naložilo plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR (kot pojasnjeno v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da lahko nasprotni udeleženec ob določenih terminih vzpostavi stik s predlagateljico. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno pojasnilo, da sicer lahko nasprotni udeleženec pokliče predlagateljico zaradi izvajanja stikov s hčerko ob dnevih, ko nima osebnih stikov med 19.00 in 19.30 uro, vendar je nasprotni udeleženec predlagateljico klical izven navedenega termina (kar ni pritožbeno sporno) in nepotrebno velikokrat (kar 63 krat).

11. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljičino obvestilo o kršitvi prepovedi približevanja in listinske dokaze, na podlagi katerih je ugotovilo kršitev prepovedi približevanja, pred izdajo izpodbijanega sklepa vročiti v odgovor nasprotnemu udeležencu. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS1 v primerih, kot je predmetni, ko je dolžniku z izvršilnim naslovom naloženo dejanje (ali opustitev), ki ga lahko opravi le dolžnik osebno in dolžnik svoje obveznosti iz izvršilnega naslova ne izpolni oziroma jo krši, za naložitev plačila denarne kazni (in njeno izvršbo po uradni dolžnosti) zadošča že golo obvestilo upnika. Dolžniku se lahko možnost izjave zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi, in sicer tudi pred sodiščem druge stopnje v okviru pooblastil, ki jih ima le-to v pritožbenem postopku.2

12. Glede na navedeno je sodišče kot pravočasne pritožbene novote obravnavalo navedbe nasprotnega udeleženca o tem, so bili vsi stiki s predlagateljico povezani z njuno mladoletno hčerko in njenimi koristmi, izvršbo zaradi neplačila vrtca in da vsebina sporočil, ki jih je poslal med 26. 2. in 1. 3. 2024 ni bila takšna, da bi pri predlagateljici vzbudila občutek strahu ali ogroženosti. V ta namen je predlagal izvedbo dokazov (in sicer zaslišanje udeležencev, vpogled v družinski spis, izpis klicev in sklep o izvršbi VL 13717/2024). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeno ni sporno niti, da je nasprotni udeleženec kar 63 krat vzpostavljal stik s predlagateljico in da je v obdobju od 16. 1. 2024 do 2. 2. 2024 predlagateljici preko različnih družbenih aplikacij poslal kar 31 sporočil in jo s tem vznemirjal (kot izhaja iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede teh 31 sporočil se pritožnik v pritožbi ne opredeli, zato sodišče druge stopnje šteje ta dejstva za resnična. Že na podlagi 31 kršitev prepovedi približevanja v obdobju od 16. 1. 2024 do 2. 2. 2024 bi lahko sodišče prve stopnje izreklo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR po tretjem odstavku 226. člena ZIZ (upoštevaje, da je za vsako kršitev določilo kazen v višini 1.000,00 EUR). Zato sodišče druge stopnje ne bi moglo sprejeti za nasprotnega udeleženca ugodnejše odločitve tudi, če bi se vsa dejstva, ki jih želi dokazati s predlaganimi dokazi v pritožbi, izkazala za resnična. Izvajanje teh dokazov, ki se nanašajo na obdobje od 26.2. do 1. 3. 2024, na pritožbeni stopnji je torej nepotrebno.

13. Ker je pritožbeno nesporno, da je vsaj 31 krat kršil sklep sodišča in ker je bila za vsako kršitev določena kazen v višini 1.000,00 EUR, je skupna kazen v višini 10.000,00 EUR primerna. Denarna kazen v višini 1.000,00 EUR je določena tudi v podobnih primerih,3 nasprotna pritožbena izvajanja pa so neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tudi primerno upoštevalo pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik ter druge okoliščine primera (šesti odstavek 226. člena ZIZ).

14. Pritožbene navedbe o protispisnosti so pavšalne, pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica ni navedla nobenih konkretnih okoliščin glede premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca, pa niso pravno relevantne, saj pri določanju denarne kazni premoženjsko stanje dolžnika ni pravno odločilna okoliščina.

15. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pravno odločilni pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. O pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje odločilo v skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND po prostem preudarku. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, navedbe v odgovoru na pritožbo pa niso bistveno pripomogle k odločitvi o pritožbi, zato vsak udeleženec nosi svoje pritožbene stroške.

1 VSRS sklep II Ips 65/2021 z dne 15.09.2021. 2 VSRS sklep II Ips 65/2021 z dne 15.09.2021. 3 VSRS Sklep II Ips 56/2022 z dne 19.04.2023.