Jedro

Glede na to, da je tožnik v vodilni izvršilni zadevi I 191/2017, v zvezi s katero je vložil prošnjo za dodelitev BPP, nesporno imel pooblaščenca – pravnega strokovnjaka, ki mu je bila odredba za drugo javno dražbo vročena nesporno 8. 6. 2020, ter ob tem, da prav tako ni spora o tem, da je bila v navedeni vodilni zadevi, kot tudi v obeh pristopnih zadevah I 45/2018 in I 3/2020, razpisana ena (skupna) druga javna dražba (in sicer 8. 7. 2020) ter da sta bila navedena izvršilna spisa pristopna k vodilnemu I 191/2017, je po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe v tej zadevi nerazumna in da tožnik očitno nima izkazanih možnosti za uspeh z njeno vložitvijo iz pritožbenega razloga, ki ga navaja v svoji prošnji, to je nepravočasne vročitve odredbe za narok druge javne dražbe 8. 7. 2020, ter je tako utemeljeno zaključil, da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) s 5. 3. 2021. V obrazložiti se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da želi tožnik pritožbo vložiti iz razloga, ker mu odredba za narok dražbe ni bila vročena pravočasno in zato ni mogel podati predloga za ugotovitev nove vrednosti nepremičnine, ki bi ga moral podati 20 dni pred narokom dražbe. Poudarja, da iz izvršilnega spisa I 191/2017 izhaja, da je bila tožnikovemu pooblaščencu odredba o drugi javni dražbi vročena 8. 6. 2020, kar pomeni, da je imel odvetnik, ki je pravni strokovnjak, več kot 29 dni od vročitve čas, da v imenu dolžnika (tožnika) poda predlog za ugotovitev nove vrednosti nepremičnin, pri čemer bi moral glede na določbo 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predložiti tudi mnenje cenilca ter z verjetnostjo izkazati, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Ugotavlja, da tožnikov odvetnik k ponovnemu predlogu za preklic druge javne dražbe ni hkrati predložil nove cenitve s strani sodnega cenilca, niti ni trdil, da bi se ugotovljena vrednost nepremičnin, ki so se prodajale, do naroka 8. 7. 2020, precej spremenila. Ker ima tožnik v vodilni zadevi pooblaščenca, ki je pravni strokovnjak, in je tako z vročitvijo pooblaščencu šteti, da je tudi dolžniku (tožniku) v vodilni zadevi bila odredba vročena 8. 6. 2020 in je imel možnost skoraj mesec dni, da bi izkoristil pravico iz 178. člena ZIZ, pa tega ni storil. Ugotavlja tudi, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila tožniku odredba za drugo javno dražbo po fikciji vročena 18. 6. 2020, kar je 20 dni šteto do dne javne dražbe, kar pomeni, da bi tožnik v pristopnih zadevah, kjer nima za zastopanje pooblaščenca – pravnega strokovnjaka, v teh dneh lahko podal predlog, da sodišče na novo ugotovi vrednost, vendar tega ni storil in prav tako kot njegov odvetnik v spis ni predložil novega cenilnega poročila. Tako zaključuje, da v navedeni izvršilni zadevi tožnikove pravice niso bile v ničemer kršene in bi lahko v roku iz 178. člena ZIZ podal ustrezen predlog.

2. Tako zaključuje, da tožnik nima izkazanih možnosti za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah I 191/2017 in pristopne z 11. 2. 2021 iz pritožbenega razloga nepravočasne vročitve odredbe za narok dražbe 8. 7. 2020 in je njegovo pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

**Navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo. Poudarja, da je nesporna ugotovitev toženke, da je bila v vodilni izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah I 191/2017 odredba za drugo javno dražbo vročena dolžnikovemu (tožnikovemu) pooblaščencu 8. 6. 2020 in da je z vročitvijo pooblaščencu tudi šteti, da je bila tudi dolžniku v vodilni zadevi I 191/2017 odredba za drugo javno dražbo vročena navedenega dne. Sporno pa je, ali izvršilno sodišče v obeh pristopnih zadevah I 45/2018 in I 3/2020, v katerih dolžnik ob vročanju odredbe za drugo javno dražbo ni imel nobenega pooblaščenca, dolžniku ni pravočasno vročilo odredbe za drugo javno dražbo in posledično dolžnik v obeh pristopnih zadevah ni mogel najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom podati predloga za ugotovitev nove vrednosti prodajanih nepremičnin oziroma izkoristiti pravice, ki mu jo daje četrti odstavek 178. člena ZIZ, pri čemer opozarja, da z vročitvijo odredbe po njegovem pooblaščencu v vodilni zadevi I 191/2017 ni mogoče šteti, da je bila ta odredba vročena dolžniku tudi v navedenih pristopnih zadevah, v katerih dolžnik, kot rečeno, ni imel pooblaščenca. Navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe proti sklepu izvršilnega sodišča tudi v obeh pristopnih zadevah, saj so mu bile njegove pravice kršene prav v navedenih zadevah. Sodišču predlaga, naj po izvedenem dokaznem postopku (poleg listinskih dokazov predlaga tudi zaslišanje strank) tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 8. 4. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 485/2021-8, da o zadevi odloča sodnica posameznica, saj se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti zavrnitve tožnikove prošnje za dodelitev BPP)na podlagi 24. člena ZBPP) pri čemer je presoja pravilnosti uporabe 24. člena ZBPP predmet obširne in ustaljene sodne prakse. Zato je senat presodil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

6. Ob tem sodišče izpostavlja, da tožnikov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo 5. 5. 2021 na izrecno vprašanje sodnice ni podal nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi. Toženka pa se naroka, kljub pravilnemu vabilu brez utemeljenega opravičila, ni udeležila.

**Dokazni sklep**

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve, dokazni predlog za zaslišanje strank pa je kot nepotrebnega za odločitev zavrnilo, kar bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankama je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah I 191/2017 in pristopne z 11. 2. 2021 in za oprostitev plačila stroškov postopka.

10. Na podlagi 24. člena ZBPP je organ za BPP ocenil, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep Okrajnega sodišča v Brežicah in pristopne z 11. 2. 2021 iz pritožbenega razloga nepravočasne izročitve odredbe za narok dražbe 8. 7. 2020 nima izkazanih možnosti za uspeh in je njegovo pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

11. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

12. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, na primer zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

13. Obseg oziroma meje tega preizkusa pa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so brez izjeme ponovno vezani na pojem „očitnosti“. S tem je po presoji sodišča zakonodajalec tudi jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora praviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

14. Glede na to, da je tožnik v vodilni izvršilni zadevi I 191/2017, v zvezi s katero je vložil prošnjo za dodelitev BPP, nesporno imel pooblaščenca – pravnega strokovnjaka, ki mu je bila odredba za drugo javno dražbo vročena nesporno 8. 6. 2020, ter ob tem, da prav tako ni spora o tem, da je bila v navedeni vodilni zadevi, kot tudi v obeh pristopnih zadevah I 45/2018 in I 3/2020, razpisana ena (skupna) druga javna dražba (in sicer 8. 7. 2020) ter da sta bila navedena izvršilna spisa pristopna k vodilnemu I 191/2017, je po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe v tej zadevi nerazumna in da tožnik očitno nima izkazanih možnosti za uspeh z njeno vložitvijo iz pritožbenega razloga, ki ga navaja v svoji prošnji, to je nepravočasne vročitve odredbe za narok druge javne dražbe 8. 7. 2020, ter je tako utemeljeno zaključil, da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ti razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedel organ za BPP, so po presoji sodišča ostali na ravni očitnosti, torej so spoznavni na prvi pogled, kar pomeni, da organ za BPP ni opravil podrobne vsebinske analize oziroma presoje in torej niso onkraj standarda očitnosti.

15. Glede na navedene dejanske okoliščine, ki so bistvene za odločitev v zadevi in ki med strankama niti niso sporne, je sodišče dokazni predlog za zaslišanje strank zavrnilo, saj za odločitev sodišča izvedba tega dokaza ni bila pravno pomembna. Ob tem sodišče dodaja, da je na naroku za glavno obravnavo 5. 5. 2021 tožnikov pooblaščenec sam navedel, da meni, da se lahko v zadevi odloči ne glede na odsotnost tožnika, saj gre za pravno vprašanje in o tem tožnika ni treba posebej zasliševati, čeprav formalno tega dokaznega predloga ni umaknil. 16. Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

17. Kadar sodišče tožbo zavrne, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.