Jedro

Tisti, ki ima pravni interes za razveljavitev oporoke, mora to zahtevati z oblikovalnim zahtevkom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka tako spremeni, da se tekst iz pete in šeste vrstice te točke: „na ugotovitev, da sta notarska oporoka zapustnice z dne 12. 3. 2012 in lastnoročna oporoka zapustnice z dne 17. 12. 2011, neveljavni“, nadomesti s tekstom: „na razveljavitev notarske oporoke zapustnice z dne 12. 3. 2012 in lastnoročne oporoke zapustnice z dne 17. 12. 2011“.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je prekinilo zapuščinski postopek in potencialne oporočne dediče na podlagi zapustničine oporoke z dne 25. 2. 1987: zapustničinega sina A. A. in vnuka B. B. in C. C., napotilo na pravdo, da zoper oporočno dedinjo na podlagi zapustničine lastnoročne oporke z dne 17. 12. 2011 in notarske oporoke z dne 12. 3. 2012 D. D. in sodediča na podlagi zapustničine oporoke z dne 25. 2. 1987 E. E. vložijo tožbo na ugotovitev, da sta notarska oporoka zapustnice z dne 12. 3. 2012 in lastnoročna oporoka zapustnice z dne 17. 12. 2011 neveljavni ter nastopi dedovanje na podlagi oporoke zapustnice z dne 25. 2. 1987. Določilo je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, po preteku katerega bo sodišče, ob odsotnosti vložene tožbe, nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je stranke napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep vlagajo pritožbo dediči F. F., C. C. in B. B. Opozarjajo, da so že na obravnavi 30. 6. 2014 poudarili, da v zapuščino po zapustnici, poleg premoženja, ki je bilo ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, spadata tudi nepremičnini z ID znakom 9/1 do 245/1000 in 7-8 do celote. Darilna pogodba v zvezi s tem premoženjem je nična, ker zapustnica v trenutku sklenitve ni bila sposobna razsojati. Med strankami obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža in katero premoženje spada v zapuščino. Sodišče bi moralo tudi v tem delu prekiniti zapuščinski postopek, kar bi bilo utemeljeno na načelu hitrosti in ekonomičnosti. Drugačna odločitev pomeni nepotrebno zavlačevanje zapuščinskega postopka. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da med strankami obstojijo sporna dejstva o veljavnosti obeh oporok, vendar pa dedičev ni pravilno napotilo na pravdo. Izpodbijanje veljavnosti oporoke zahteva postavitev oblikovalnega zahtevka in ne ugotovitvenega. Upoštevati je tudi treba, da je D. D. v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno priznala veljavnost obeh navedenih oporok, E. E. pa se do navedb dedičev ni opredelil. Zato ga ni mogoče uvrstiti na pasivno stran v pravdi glede veljavnosti oporok z dne 12. 3. 2012 in 17. 12. 2011. 3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja D. D. in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da na pravdo napoteni dediči niso vezani na izrek napotitvenega sklepa, temveč lahko zahtevek oblikujejo drugače in z njim uveljavljajo tudi kaj manj ali kaj več od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu (primerjaj odločbe VSL II Cp 335/2013, I Cp 2535/2013, I Cp 2077/2011). Med strankami zapuščinskega postopka obstaja spor o veljavnosti lastnoročne oporoke zapustnika z dne 17. 12. 2011 in notarske oporoke z dne 12. 3. 2012, torej spor o dejstvih v zvezi z obstoječima oporokama, pri čemer pritožba ne izpodbija pravilne odločitve sodišča, ki je na pravdo napotilo dediče, ki neveljavnost zatrjujejo, in je njihovo pravico štelo za manj verjetno. Izpolnjeni so torej pogoji za izdajo napotitvenega sklepa skladno z določili 210. v zvezi z 213. členom ZD.

6. Po določilu 61. člena ZD mora tisti, ki ima pravni interes za razveljavitev oporoke, to zahtevati z oblikovalnim zahtevkom, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Zato ji je sodišče zgolj v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep glede napotitve na vložitev ugotovitvene tožbe ustrezno spremenilo, upoštevajoč določilo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Ker bo morebitna razveljavitev zadnjih oporok zapustnice vplivala tudi na pravni položaj E. E., je pravilna odločitev sodišča, da mora biti ta kot stranka, če se pritožnikom ne bo pridružil na aktivni strani pravde, zajet s tožbo na strani tožencev.

7. Čeprav sodišče ni izdalo napotitvenega sklepa glede vložitve tožbe na ugotovitev ničnosti darilnih pogodb, sklenjenih 12. 3. 2012 in 20. 12. 2012, to ni ovira, da pritožniki tega ne bi mogli zahtevati hkrati s tožbo za razveljavitev oporoke, še posebej, ker gre za pravne posle, sklenjene v istem časovnem obdobju, za katerega zatrjujejo oporočiteljičino nesposobnost razsojanja. Njihov pravni položaj zato zaradi opustitve dodatnega napotitvenega sklepa ni prizadet in za pritožbo v tem delu nimajo pravnega interesa.

8. Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbi zgolj delno ugodilo, kot je razvidno iz izreka sklepa, v preostalem delu pa jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.