Jedro

Namen zakonskih določb o vabljenju ni zgolj v opustitvi formalnosti, določenih v ZUP, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi roka lastniku za pripravo na mejno obravnavo, zato ustvarjanje novih fikcij vročitve mimo določb ZUP-a ni dovoljeno.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 23. 10. 2006 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožba zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 23. 10. 2006 se zavrže. 3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopke v odmerjeni višini 63,50 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki. 4. Zahteva strank z interesom A.A. in B.B., C.C. in Č.Č. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo D.D. zoper sklep in odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava A., št. ... z dne 21. 3. 2006, z odločbo pa zavrnila pritožbo E.E. in F.F. (tožnika) zoper isti sklep in odločbo prvostopnega organa. Prvostopni organ je s sklepom odločil, da se za reševanje zadev šifra ... za parcelacijo parcel 522/1, 523/1 in 523/7, šifra ... za ureditev mej parcel 522/1 in 523/1 šifra ... za ureditev mej parcel 518/1 in 518/2 ter šifra ... za parcelacijo parcele 518/1 v katastrski občini B. uvede in vodi en sam postopek, z odločbo pa je ugotovil, da so meje med parcelami 518/1, 518/2, 522/1, 523/1 in 523/7 ter sosednjimi parcelami 462, 516/2, 518/7, 523/3 in 737 v katastrski občini B. urejene (1. točka izreka); da se parcele 518/1, 522/1, 523/1 in 523/7 spremenijo in nastanejo nove parcele (2. točka izreka); ter da meje med zgoraj navedenimi novimi parcelami potekajo po zemljiškokatastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu. V obrazložitvi sklepa je navedla, da je bila pritožba D.D. prepozna, zato je ravnala v skladu s 1. in 2. odstavkom 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). K obrazložitvi odločbe pa je navedla, da pritožbi, ki se opirata na bistvene kršitve določb postopka, nista utemeljeni. Pritožnika sta navajala, da na mejno obravnavo nista bila pravilno oz. pravočasno vabljena. Vabljenje urejajo 3., 4. in 5. odstavek 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE). Mejna obravnava je potekala 14. 4. 2004, ponovno pa so jo izvedli 20. 6. 2006, ker je bilo ugotovljeno, da so na prvo obravnavo pomotoma vabili pokojno G.G. Na ponovno mejno obravnavo je geodetsko podjetje vabilo dediče, med drugim tudi oba pritožnika. Vabilo je bilo na pošto priporočeno oddano 9. 6. 2005, kar je več kot 8 dni pred njeno izvedbo, E.E. in F.F. pa sta vabilo prevzela 27. 6. 2005, kakor izkazuje povratnica. Vendar pa je po določbah 20. člena ZENDMPE bistveno to, da je bilo vabilo lastnikom poslano več kot 8 dni pred dnevom mejne obravnave. Ugovor, da je bilo vabilo dvignjeno sedem dni po razpisani mejni obravnavi, ni relevanten, saj vabil na mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka. Mejna obravnava še ne predstavlja upravnega postopka, temveč z njeno pomočjo geodetsko podjetje napravi elaborat, ki dejansko predstavlja izvedensko mnenje v upravnem postopku, ki se začne šele z vložitvijo zahteve. Že pred vložitvijo zahteve imajo lastniki parcel možnost, da se pri geodetskem podjetju seznanijo z vsebino elaborata. Prav tako pa imajo v okviru upravnega postopka stranke, če se mejne obravnave niso udeležile, možnost, da se z elaboratom seznanijo in zoper njega ugovarjajo oz. podajo izjave. To lahko storijo samostojno ob podajanju pisne izjave, ali pa na sami ustni obravnavi, če do nje pride. Prav tako imajo na podlagi mejnih znamenj, ki so bila postavljena v okviru mejne obravnave, možnost, da se v naravi seznanijo s potekom meje, ki je bila označena v elaboratu ter se o njej izjavijo. Uradna oseba je na obravnavi ugotovila, da se pritožnika nista strinjala s potekom meje, zato ju je na ustni obravnavi pozvala, da sprožita sodni postopek ureditve meje, ter ju opozorila na pravne posledice. Dne 27. 1. 2006 je upravni organ z dopisom pri Okrajnem sodišču v A. preveril, da sodni postopek ureditve meje ni bil sprožen. Zato je na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da se pozvani lastniki strinjajo z mejo, in izdal odločbo, saj je ugotovil, da sta izpolnjena oba pogoja (soglasje lastnikov parcel in označena meja, ki ne odstopa od katastrske meje). Ne držijo ugovori, da bi se z izpodbijano odločbo prejudiciralo sodne postopke ureditve meje, ki naj bi potrditvah pritožnika potekala glede iste meje. Pritožnika sta namreč nastopala kot stranki zgolj v delu, ki se nanaša na mejo med parcelama št. 516/2 (katera solastnika sta) in parc. št. 518/1 (pred parcelacijo), ki se v krajiščih dotika par. št. 737 in 518/7. Za navedeno mejo pa sodni postopek ureditve meje ne teče, kot je sporočilo Okrajno sodišče v A. Tudi ni res, da je bila predmetna meja že predmet postopkov ureditve meja v zadevah št. ... in št. ... (pravilno ...). Upravni organ prve stopnje je namreč pritožbi priložil tudi kopijo pravnomočnih sklepov, vsi navedeni upravni akti so pravnomočni, v nobenem od njih pa ni predmet meja med parcelama št. 516/2 in 518/1. Tožnik vlaga tožbo zaradi vrste nejasnosti pri določitvi mej med parcelami, kršenja Zakona o upravnem postopku in predvsem tudi zaradi prejudiciranja dokončnosti sodnega postopka ureditve meje, ki poteka pri Okrajnem sodišču v A. in se nanaša tudi na nekatere parcele, ki so navedene v izpodbijanem sklepu in odločbi, za katere meni, da bo glede na doslej poznana dejstva kar precej vplival na določitev mej. Sodni postopek ureditve meje poteka za parcele, ki so bile predmet obravnave v zadevi št. ... in št. .... Predmet določitve mej so tudi parcele, ki so predmet obravnave v imenovanih dveh postopkih, kot tudi v tej sporni zadevi. E.E. je po pooblaščeni geodetski organizaciji poskušal urediti mejo med spornimi parcelami (parcelami, ki so predmet omenjenega sodnega postopka), pa ni bilo mogoče, ker je bilo odstopanje predhodno sporne geodetske meritve toliko različno od mej po katastru, še bolj pa od dosedanjih mej v naravi. Vsled tega je bil zato prisiljen, da je vložil zahtevo za sodno določitev meje. Sam postopek določitve meje pa je potekal zelo sporno. Na ustni obravnavi sta bila vlagatelja pritožbe seznanjena, da je bila na prvotno terensko mejo najprej vabljena G.G., ki je bila tedaj že dolgo pokojna, druga terenska mejna obravnava pa je bila na terenu opravljena prej, kot sta dva izmed vabljenih dobila priporočena vabila. Obravnava je bila razpisana za 20. 6. 2005 ob 09. 00 uri, E.E. in F.F. pa sta vabila na obravnavo prejela 27. 6. 2005, torej en teden kasneje, kot je bila mejna obravnava in se je zato razumljivo nista mogla udeležiti. Zaradi izločitve iz tega dejanja sta ostala brez natančnih informacij in dejstev, ki bi jima predstavili, kaj omenjena zadeva obravnava. Nista dobila informacij, kaj določene stvari pomenijo oz. kako vplivajo na sosednje parcele ter kako v naravi zadeva dejansko izgleda. Teh informacij še sedaj nimata, zato tudi na ustni obravnavi ni bilo mogoče drugače odločiti, kot so se, da se z mejami ne strinjata. Menita, da se ju je hotelo na vsak način izločiti iz postopka in prepeljati žejne čez vodo ter na hitro zaključiti postopek, ki bi imel verjetne posledice tudi na zadevah, ki se rešujejo pri pristojnem sodišču. Predlaga odpravo sklepa in odločbe tožene stranke ter predlaga povrnitev stroškov postopka.

Stranke z interesom v tem postopku C.C., Č.Č., A.A. in B.B. predlagajo zavrnitev tožbe, ker so navedbe neutemeljene in predlagajo povrnitev stroškov postopka.

Stranki z interesom v tem postopku D.D. in E.E. na tožbo nista odgovorila.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. alineje 2. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) se upravni akt sme izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). V obravnavani zadevi je prvostopni organ izdal odločbo o meji, ker je presodil, da je bil postopek, ki ga je izvedlo geodetsko podjetje pravilen in zakonit, ter da je predloženi elaborat izdelan na podlagi ugotovitev mejne obravnave, ki je bila izvedena na predpisan način (19. člen in 1. odstavek 25. člena ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02).

Vendar navedene ugotovitve niso skladne s podatki v upravnem spisu. Tožena stranka pravilno razlaga določbo 7. odstavka 21. člena ZENDMPE, da geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, ob pogoju, da je pravilno vabljen. Kdaj je lastnik pravilno vabljen, določa 4. odstavek 20. člena ZENDMPE, ki pravi, da morajo biti lastniki povabljeni na mejno obravnavo vsaj 8 dni pred njeno izvedbo. Navedena zahteva pa v obravnavanem primeru ni bila izpolnjena. Geodetsko podjetje je razpisalo mejno obravnavo za 20. 6. 2005, vendar pa iz priloženih povratnic izhaja, da sta tožnik in E.E. prejela vabilo za glavno obravnavo šele 27. 6. 2005, kar pomeni, da 8 dnevni rok do izvedbe mejne obravnave, ki je potekala že 20. 6. 2005, ni bil spoštovan. Res je v 5. odstavku 20. člena ZENDMPE določeno, da vabil za mejno obravnavo ni potrebno vročati po pravilih splošne upravnega postopka, vendar štetje roka na način, kot ga je opravil prvostopni organ, njegovo odločitev pa potrdila tožena stranka, ki šteje pravilnost roka glede na oddajo pošiljke na pošto, ni pravilen. Namen zakonskih določb o vabljenju ni zgolj v opustitvi formalnosti, določenih v ZUP, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi roka lastniku za pripravo na mejno obravnavo, zato ustvarjanje novih fikcij vročitve mimo določb ZUP-a ni dovoljeno. Prvostopni organ je torej kršil določbe postopka, ko je ugotovil, da je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način (1. odstavek 25. člena ZENDMPE), navedeno pa je procesna predpostavka za uvedbo postopka in po pravilno izvedenem postopku pred upravnim organom podlaga za izdajo odločbe o določitvi meje. V ponovnem postopku reševanje pritožbe naj tožena stranka upošteva stališče sodišča, izraženo v sodbi in o pritožbi tožnika ponovno odloči. Ker je sodišče zaradi ugotovljene kršitve postopka odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, se v tej fazi postopka ne spušča v ostale ugovore tožnika.

Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitve zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s prehodno določbo 2. odstavka 105. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožbo zoper sklep je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik vlaga tožbo tudi zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta zavrgla pritožbo D.D.. Za izpodbijanje citiranega sklepa pa tožnik nima pravnega interesa, saj odločitev o zavrženju pritožbe D.D. očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, zato je sodišče tožbo v delu, ko izpodbija sklep tožene stranke, zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

K 3. točki izreka: Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini plačane takse, kar je v skladu z načelom uspeha v pravdi po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopku upravnega spora uporablja za vprašanja, ki jih ta postopek ne ureja .

K 4. točki izreka: V posledici ugoditve tožbe tožniku je sodišče v skladu z načelom uspeha v pravdi zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov strank z interesom, ki so predlagale zavrnitev tožbe.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 v zvezi z 1. odstavkom 107. člena tega zakona.