Jedro

Tožena stranka - država je kot stranka v pravdnem postopku, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Za take primere ne pride v poštev določba 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade, saj ta določba velja le za primere, ko se državni organ (in ne država) udeležuje postopka kot stranka.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se 2. odstavek izreka sodbe glasi: " Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v višini 29.000,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.5.2000 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo." Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 11.250,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala plačilo terenskega dodatka v znesku 225.288,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dospelosti posameznih zneskov, razvidnih iz izreka sodbe (1. odstavek izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 2.000,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.5.2000 do plačila (2. odstavek izreka). Zoper odločitev o stroških se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da toženi stranki prizna pravdne stroške z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče spregledalo, da je v postopku tožena stranka Republika Slovenija kot pravna oseba in ne državni organ. Državno pravobranilstvo RS se postopka ne udeležuje kot stranka, ampak kot zakoniti zastopnik tožene stranke, zato se ne more uporabiti določilo 162. člena ZPP. Kot vsaka stranka ima tudi Republika Slovenija pravico zahtevati povrnitev stroškov postopka v obsegu, kot to določa Zakon o državnem pravobranilstvu v 16. členu, med te stroške pa sodijo tudi stroški zastopanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki prizna le 2.000,00 SIT, napačna. Pritožba tožene stranke zoper odločitev o stroških postopka je utemeljena. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe ZPP stroških postopka, ko je zavzelo stališče, da toženi stranki glede na določbo 162. člena ZPP ne pripada nagrada za zastopanje. Tožena stranka - država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Za take primere ne pride v poštev določba 162. člena ZPP, o izključitvi pravice do nagrade, saj ta določba velja le za primere, ko se državni organ (in ne država) udeležuje postopka kot stranka. Zato stališče prvostopenjskega sodišča, ki se sklicuje na 162. člen ZPP, ni pravilno. Po določbah 154. in 155. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Način obračunavanja stroškov zastopanja državnega pravobranilstva urejajo določila 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra - Ur.l. RS št. 20/97), s tem da določajo, da se ti stroški obračunavajo po odvetniški tarifi. Zato državnemu pravobranilcu kot zastopniku tožene stranke pripadajo stroški nagrade za zastopanje, odmerjeni po veljavni odvetniški tarifi in sicer: 200 točk za odgovor na tožbo ter 100 točk za udeležbo na naroku, to je skupaj 300 točk, kar po vrednosti točke 90.00 SIT znaša 27.000,00 SIT. Priglašeni stroški za posvet s stranko niso potrebni stroški, ker so tovrstni stroški zajeti v nagrado za pripravo odgovora na tožbo oz. za zastopanje na naroku. Tožeča stranka je torej dolžna toženi poleg prisojenega zneska 2.000,00 SIT plačati še navedeni znesek, to je skupaj 29.000,00 SIT. Zato je sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter spremenilo 2. odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je znesek 2.000,00 SIT zvišalo na 29.000,00 SIT. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov, odmerjenih na znesek 11.250,00 SIT, v skladu z veljavno odvetniško tarifo.