Jedro

Manjkajoče sestavine uvoda izpodbijanega sklepa niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker v postopkih zaradi insolventnosti veljajo načela hitrosti postopka, zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in enakega obravnavanja upnikov, je obveznost prizadevanja sodišča za mirno rešitev zadeve omejena. Tudi če je upnik sam v predlogu zatrjeval, da dolžnica nima premoženja, v stečajno maso poleg premoženja stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, spada tudi vse premoženje in dohodki, pridobljeni med postopkom, zato je podan pravni interes upnika za vodenje postopka osebnega stečaja. Predložitev sklepov sodnega registra o pripojitvi tudi po 24. členu ZIZ zadošča za prehod terjatve na novega upnika. Vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo ima le publicitetni učinek. Ni pomembno, ali je do blokade računa dolžnice prišlo prav zaradi realizacije sklepa o izvršbi tistega upnika, ki je podal predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Zakon te povezave ne zahteva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico in imenovalo upraviteljico.

2.Dolžnica se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja in je zoper izpodbijani sklep vložila obsežno pritožbo, v kateri predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog upnika za začetek postopka nad dolžnico zavrne, podrejeno pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom, ter upniku naloži povračilo dolžničinih pritožbenih stroškov.

3.Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in navedbe dolžnice ne morejo privesti do razveljavitve sklepa o začetku postopka osebnega stečaja.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja dolžnice na predlog upnice Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju: upnica). Dolžnica je predlogu upnice sicer nasprotovala, vendar je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku ugotovilo, da dolžnica upnici dolguje več kot milijon EUR, ki jih vse od zapadlosti v letu 2017 oziroma od pravnomočnosti sklepa o izvršbi v letu 2022 ni poravnala. Presodilo je, da je upnica procesno legitimirana za vložitev predloga, dolžnica pa insolventna, in sicer trajneje nelikvidna po določbi 1. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), izpolnjena pa je tudi domneva iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

O uvodu in podpisu izpodbijanega sklepa

6.Po določbi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Obvezne sestavine uvoda sodbe določa 324. člena ZPP, ki velja smiselno tudi za sklepe (332. člen ZPP).

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sklep pomanjkljiv in ga ni moč preizkusiti, ker v uvodu ni naveden razpravljajoči sodnik, niti upnik kot stranka postopka, prav tako ne pooblaščenci, niti datum zadnje glavne obravnave. Pomanjkljivosti v uvodu sklepa niso kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se ta nanaša na takšne pomanjkljivosti v izreku in/ali obrazložitvi sodne odločbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti. Ker navedene sestavine uvoda izpodbijanega sklepa (navedba sodnika, navedba predlagatelja postopka, pooblaščencev strank in datuma naroka) niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, tudi ni podana relativno bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Razpravljajoči sodnik in datum izdaje izpodbijanega sklepa sta sicer navedena na koncu sklepa. Glede na to, zatrjevane manjkajoče sestavine uvoda sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, ob smiselni uporabi ZPP v postopkih zaradi insolventnosti, v uvodu sklepa niti niso potrebne. Ker je iz vsebine izpodbijanega sklepa popolnoma jasno, kateri sodnik je sprejel izpodbijani sklep in kdaj (oboje navedeno na koncu sklepa), se dolžnica spreneveda, da ni moč preizkusiti, ali je o predlogu upnika dejansko odločal pristojni sodnik. Isti sodnik je sodeloval tudi na naroku, zato ni podana kršitev po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje dolžnica.

8.Skladno z določbo četrtega odstavka 124. člena ZFPPIPP sodišče izda izvirnik sklepa v elektronski obliki. Sklep je podpisan digitalno, kar je razvidno iz podpisnega okenca na prvi strani (zgoraj desno) izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se ob navedbi sodnika ne nahaja niti pripis razpravljajoči sodnik niti pripis l.r.

O prizadevanju za mirno rešitev zadeve

9.Po določbi 306. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo. Po 11. členu ZPP pa si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Dolžnica v pritožbi navaja, da je sodišče omenjeni določbi kršilo, saj je sama z vlogo z dne 17. 6. 2024 pri sodišču podala predlog za mirno in sporazumno rešitev zadeve ter upniku v zameno za umik predloga ponudila izplačilo v višini 15.000,00 EUR, pa ni prejela odgovora in ne ve, ali je bil njen predlog sploh posredovan upniku, niti ni bil razpisan poravnalni narok. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, se določbe ZPP v postopkih zaradi insolventnosti uporabljajo smiselno. Ker v postopkih zaradi insolventnosti veljajo načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), je obveznost prizadevanja sodišča za mirno rešitev zadeve omejena. Le v primeru, če sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti oceni, da je glede na okoliščine zadeve za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim, primerna mediacija, nanjo napoti stranke postopka in upravitelja (48.a člen ZFPPIPP), pa še v tem primeru sklep o napotitvi na mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti, če sodišče ne odloči drugače. O pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti pa mora sodišče odločiti v predhodnem postopku (drugi in tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP), v zakonsko določenih rokih (241. člen ZFPPIPP, ki se po določbi prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja). V primeru upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, ki mu dolžnik ugovarja, mora sodišče v zakonskih rokih razpisati narok za začetek stečajnega postopka in odločiti o upnikovem predlogu (drugi in peti odstavek 239. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Prostora za dodatno prizadevanje sodišča za mirno rešitev spora tukaj ni. Povsem pavšalne so tudi trditve dolžnice, da bi mirna rešitev zadeve zmanjšala stroške, saj so nagrade stečajnih upraviteljev precej visoke in v večini primerov po poplačilu teh stroškov sploh ne ostane nič več stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali upniki. Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov, sam postopek pa je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP).

Glede pravnega interesa upnika za vodenje postopka

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnice, da upnik tudi sicer nima pravnega interesa za vodenje tega postopka. Poklic dolžnika ni relevantna okoliščina pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja, zato se pritožnica neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je klinična psihologinja specialistka psihoterapije, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje.

11.Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugi cilj je odpust obveznosti. Samo če nobenega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. V konkretnem primeru dolžnica sicer ni predlagala odpusta obveznosti, vendar to lahko stori med postopkom osebnega stečaja. Dolžnica namreč ni zatrjevala, da bi obstajal kakšna ovira za odpust obveznosti. Ravno tako dolžnica ni zatrjevala, da ne bi imela premoženja in/ali prejemkov, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. Tudi če je upnik sam v predlogu zatrjeval, da dolžnica nima premoženja, v stečajno maso poleg premoženja stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, spada tudi vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP), pa tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja in premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP).

Glede izvedbe dokazov

12.Ker je sodišče v obrazložitvi svoje odločbe navedlo, da je vpogledalo in prebralo predložene listinske dokaze, na naroku pa jih zgolj vpogledalo, ne da bi jih prebralo in se z njihovo vsebino dejansko ni seznanilo, dolžnica utemeljuje kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z določbo šestega odstavka 226. člena ZPP, ki določa, da se listine na naroku preberejo le, če je poudarek na dobesednem zapisu ali če sodnik to oceni za potrebno. V konkretnem primeru ni šlo za take listine, kjer bi bil poudarek na dobesednem zapisu, sodnik pa tudi ni ocenil za potrebno, da bi se listine prebrale na naroku. Listine so v spisu in se lahko preberejo tudi izven naroka, kar procesna zakonodaja izrecno dopušča.

13.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, katere dokaze je izvedlo, in pojasnilo razloge za zavrnitev predloga dolžnice za postavitev sodnega izvedenca in cenilca avtomobilske stroke ter izvedenca ocenjevalca vrednosti podjetij in vpogled v spis I 000/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru (dejstva, ki naj bi se ugotavljala z izvedbo teh dokazov, za odločitev niso relevantna in ne bi vplivala na odločitev). Sodišče je dolžno, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Vendar pa sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da nekatera dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna. V konkretnem primeru je bilo temu tako, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo.

14.V zvezi z izvedenimi dokazi vpogleda v spis St 000/2022 Okrožnega sodišča v Mariboru, Poslovni register za subjekt Banka, d. d., zemljiško knjigo glede določenih nepremičnin in register TRR glede računov dolžnice pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede vpogleda v uradne evidence (poslovni register, register TRR in zemljiška knjiga) popolnoma jasno, da sodišče vpogleda vpise v te evidence, pri čemer je vpogled tudi ustrezno konkretiziran (v poslovni register samo za subjekt Banka, d. d., v zemljiško knjigo samo za določene nepremičnine in v register TRR samo glede računov dolžnice). Vpogled v spis St 000/2022 se omejuje samo na dejstvo vodenja navedenega stečajnega postopka. Sicer pa sodišče prve stopnje svoje odločitve niti ni oprlo na rezultate omenjenih vpogledov, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker ni navedeno, kaj konkretno je sodišče vpogledalo.

Glede predloga drugega upnika

15.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico podal tudi upnik A., d. o. o., vendar sodišče tega predloga ni vsebinsko presojalo. Ker ta predlog dolžnici ni bil vročen, v pritožbi s tem utemeljuje kršitev pravice do izjave in s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče odločalo zgolj o predlogu upnice Slovenski državni holding, d. d., za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Ker o predlogu drugega upnika sploh ni odločalo, kršitev pravice do izjave ni podana. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča predlog enega upnika, če je ta procesno legitimiran in je dolžnik insolventen.

Glede aktivne legitimacije upnice

16.Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je upnica v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja skladno z določbo 232. člena ZFPPIPP navedla dejstva in predložila dokaze v zvezi z izkazovanjem aktivne procesne legitimacije ter insolventnosti dolžnice. Kot pravilno navaja pritožnica, je upnica svojo aktivno procesno legitimacijo utemeljevala na pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 165/2018 z dne 15. 11. 2018 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 214/2019 z dne 3. 10. 2019 in sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 000/2020 z dne 7. 9. 2020, ki se vsi glasijo na DUTB, d. d., in ne na upnico. Vendar je upnica univerzalna pravna naslednica DUTB, d. d. Slednja je bila dne 30. 12. 2022 pripojena k upnici. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 580. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Skladno s šestim odstavkom tega člena s pripojitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Upnica je v predlogu navedla, da bila DUTB, d. d., pripojena in zaradi pripojitve k upnici izbrisana iz sodnega registra, za kar je priložila sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2022/76730 z dne 30. 12. 2022 in Srg 2022/76308 z dne 30. 12. 2022. Tudi po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje dolžnica, to za prehod terjatve na novega upnika zadošča.

17.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da na vprašanje aktivne legitimacije ne vpliva okoliščina, da je v zemljiški knjigi še vedno vpisan imetnik zavarovane terjatve DUTB, d. d. Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 421/2007 zavzelo jasno stališče, da je pri zastavni pravici glavna pravica zavarovana terjatev, zastavna pravica pa stranska, njej podrejena pravica. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve), ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice (primerjaj še 137. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Izhajajoč iz akcesorne narave zastavne pravice je torej mogoč edino zaključek, da je s prehodom terjatve na upnico, s pripojitvijo, prišlo tudi do prehoda zastavne pravice. Ločena pravna pripadnost terjatve in zastavne pravice namreč pravno ni mogoča. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ima vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo le publicitetni učinek, kar potrjuje tako sodna praksa Vrhovnega sodišča kot pravna teorija.

Glede insolventnosti dolžnice

18.Sodišče je izdalo izpodbijani sklep na podlagi izkazanega pogoja trajnejše nelikvidnosti po po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, izpolnjena pa je tudi zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je v 28. in 29. točki obrazložitve tudi jasno pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov je prišlo do svojega zaključka o insolventnosti dolžnice.

19.Neutemeljene so navedbe dolžnice, da upnik ni izkazal, da je sploh poskušal izterjati terjatev od dolžnice. Zoper dolžnico je namreč neuspešno tekel izvršilni postopek I 000/2020 Okrajnega sodišča v Mariboru (za terjatev po sodbi I Pg 165/2018 Okrožnega sodišča v Mariboru v višini glavnice 788.128,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2017 in pravdnih stroškov 8.527,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2019). Ker je bil zoper dolžnico izdan ta sklep o izvršbi, pri čemer izvršilni postopek ni bil uspešen, na odločitev ne vpliva okoliščina, da za terjatev po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Pg 48/2018 v precej nižji višini ni bil vložen predlog za izvršbo.

20.Kriterija trajnejše nelikvidnosti po 1. in 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP sta določena alternativno in za začetek stečajnega postopka zadošča, da je izpolnjen eden izmed njih. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izkazana domneva trajnejše nelikvidnosti po 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, katere pritožnica ni uspela z ničimer izpodbiti. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnice, da upnik ni zatrjeval okoliščin iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Enako velja za njene navedbe, da ni izpolnjen pogoj dolgoročne plačilne nesposobnosti. To je samostojen položaj insolventnosti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru ni relevanten, saj je sodišče položaj insolventnosti ugotovilo zaradi trajnejše nelikvidnosti dolžnice po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Sodišče je trajnejšo nelikvidnost dolžnice utemeljilo z dejstvi, da upnici dolguje:

-po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 165/2018 z dne 15. 11. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 214/2019 z dne 3. 10. 2019 terjatev v višini glavnice 788.128,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2017 dalje in stroški postopka,

-po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 48/2018 z dne 4. 12. 2018, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 606/2019 z dne 22. 10. 2019, znesek 15.639,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

21.Ta dejstva je upnica navajala že v predlogu, kateremu je priložila tudi ustrezna dokazila (sodne odločbe). Ker dolžnica terjatev ni poravnala, neuspešen pa je bil tudi izvršilni postopek, ki je zoper njo tekel od leta 2022 (ko je postal pravnomočen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 000/2020 z dne 7. 9. 2020), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da dolžnica v določenem (daljšem) obdobju, konkretno več let, ni sposobna poravnati svojih zapadlih obveznosti. Poleg tega je sodišče ugotovilo tudi, da je izpolnjena zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti po 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

22.Upnica, ki je v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja skladno z določbo 232. člena ZFPPIPP navedla zadostna dejstva in zanje predložila dokaze, v zvezi z izkazovanjem aktivne procesne legitimacije ter insolventnosti dolžnice, ni prekludirana v nadaljnji pripravljalni vlogi, ki predstavlja odgovor na ugovorne navedbe dolžnice zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Dodatne navedbe in predloženi dokazi upnice v prvi pripravljalni vlogi so bili podani pred narokom, brez posebnega poziva sodišča in niso zavlekli reševanja zadeve. Zato so pravočasni (286. člen ZPP).

23.Pri ugotavljanju blokade bančnega računa dolžnice v zvezi z ugotavljanjem pogojev po 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je do blokade računa dolžnice prišlo prav zaradi realizacije sklepa o izvršbi tistega upnika, ki je podal predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Zakon te povezave ne zahteva. Do blokade lahko pride že prej, za izvršbo terjatve drugega upnika, ki je na prvem mestu. Sklepov o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet je lahko več, pri čemer organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi (141. člen ZIZ).

Sklepno

24.Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

25.Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VSL Cst Cst 222/2016 z dne 5. 4. 2016.

2Tako sklep VSL Cst 180/2021 z dne 4. 5. 2021.

3Tako sklep VSC II Ip 330/2023 z dne 7. 2. 2024.

4Tako sklep VSL Cst 469/2020 z dne 11. 11. 2020.

5Tako sodba III Ips 131/2005 z dne 23. 5. 2007 in sklep II Ips 75/2009 z dne 11. 6. 2009.

6R. Vrenčur, Akcesornost zastavne pravice, Pravni letopis 1/2013.

7Prim. sklep VSL Cst 285/2023 z dne 20. 12. 2023.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 46, 47, 48, 48a, 121, 121/1, 124, 124/1, 224, 224/2, 232, 389, 389/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 226, 226/6, 286, 306, 324, 324/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 339/2-14 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 580, 580/6 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24, 141 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 137