22. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Regal Gebrueder Heinemann trgovina in zastopanje, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Mirko Bandelj, odvetnik v Ljubljani, na seji 22. marca 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica opravlja dejavnost prosto carinske prodajalne na mednarodnem letališču, kjer prodaja tudi alkoholne pijače. Predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da izpodbijana določba Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) ni v skladu z Ustavo, kolikor se razlaga tako, da velja tudi za tako prodajalno. Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) je pobudnica začela prodajati alkoholne pijače tudi v času, ko prodaja alkohola po ZOPA ni dovoljena. Navaja, da je začela veljati evropska carinska zakonodaja in da v nobeni od držav članic EU (in tudi ne drugje po svetu) v prosto carinski prodajalni na taki lokaciji ni časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač. Pojasnjuje, da je bila ta prodaja omejena samo na kupce, ki so predložili letalsko karto za mednarodni let, in da naj bi bila izključno namenjena izvozu oziroma porabi alkohola v tujini; alkoholnih pijač naj ne bi mogli kupovati potniki, ki so na letališču pristali in so imeli namen vstopiti na ozemlje Slovenije. Pri prvem inšpekcijskem pregledu naj bi obstajali dvomi o uporabi ZOPA za prodajo v tej prodajalni, ker se nahaja na območju mednarodnega prostora za potnike, kjer naj bi veljal poseben režim. Drugi inšpekcijski pregled prodaje alkoholnih pijač je bil zaključen z vložitvijo predloga za uvedbo postopka o prekršku zoper pobudnico in njeno odgovorno osebo, po njem pa je pobudnica prenehala s prodajo alkoholnih pijač v prepovedanem času. Pobudnica tej ureditvi očita nasprotje z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker naj ne bi bil upoštevan njen pravno in dejansko drugačen položaj glede na prodajalne po splošnih predpisih o trgovini. Meni, da prodaja v tej prodajalni sploh ne bi mogla kršiti namena ZOPA, ker naj bi se prodane alkoholne pijače ne porabile na slovenskih tleh. Očita tudi kršitev načela svobodnega podjetništva iz 74. člena Ustave, ker naj bi taka ureditev preprečevala pridobivanje dohodka, v zvezi s tem pa posegala tudi v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Zaradi nejasnosti, ali ZOPA velja tudi za prodajalno v prostoru za carinsko in policijsko mejno kontrolo, naj bi bila izpodbijana ureditev nejasna in zato v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Ker naj bi tako omejitev pri prodaji alkoholnih pijač imela samo Slovenija, pobudnica očita tudi kršitev splošno veljavnih načel mednarodnega prava (prvi odstavek 8. člena Ustave), kolikor pa gre za primerjave na območju EU, pa naj bi bilo kršeno načelo enotnega evropskega trga.

2.Na navedbe v pobudi je odgovoril Državni zbor, mnenje pa je poslala tudi Vlada. Državni zbor v odgovoru navaja, da je Ustavno sodišče že presojalo v tej pobudi izpodbijano določbo ZOPA in ugotovilo, da ni v neskladju s 74. členom Ustave. V primeru te določbe gre za določitev posebnih pogojev za podjetniško delovanje in način opravljanja gospodarske dejavnosti, ki je utemeljeno v javnem interesu. Meni, da so prosto carinske prodajalne na ozemlju Republike Slovenije, zato naj bi tudi zanje veljala časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač, kar iz izpodbijane ureditve po njegovi oceni jasno izhaja. Meni, da bi lahko nakup zaradi porabe v tujini kot razlog uveljavljala katerakoli oseba v katerikoli prodajalni. Glede na to naj ne bi bilo stvarnega temelja za drugačno obravnavo take prodajalne, izpodbijana ureditev pa zato ne krši načela enakosti pred zakonom. Časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač naj ne bi bilo mogoče uvrstiti med splošna načela mednarodnega prava, načela enotnega evropskega trga pa naj ne bi preprečevala takšnih ureditev v nacionalnem pravu. Vlada dodatno k temu obširneje pojasnjuje, zakaj je omejevanje porabe alkohola v javnem interesu. Navaja, da je pobudnikovo zatrjevanje o kršitvah enotnega evropskega trga zgolj pavšalno, ker se ne opira na noben predpis. Režim prodaje alkoholnih pijač v prosto carinskih prodajalnah na mednarodnih letališčih v Evropski uniji naj ne bi bil predpisan tako, da bi države zavezoval k enotni ureditvi časa prodaje. ZOPA pa naj bi sicer sledil prav usmeritvam EU glede varovanja pred negativnimi posledicami uživanja alkohola in glede skrbi za javno zdravje. Meni, da bi prav morebitna ugoditev pobudnici povzročila kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so med kupci v tej prodajalni tudi slovenski državljani.

B.

3.Prvi odstavek 10. člena ZOPA prepoveduje prodajo alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je ta dovoljena do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom.

4.Pobudnica tej ureditvi očita povzročanje izgube dohodka pri prodaji teh artiklov in v posledici poseg v 74. in 33. člen Ustave. Ustavno sodišče je očitke z vidika skladnosti s 74. členom Ustave že presojalo. V sklepu št. U-I-36/03 z dne 9. 6. 2005 je očitke, da je časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač v nasprotju s svobodo gospodarske pobude oziroma z načelom podjetništva, zavrnilo. Pobudnica ne navaja argumentov, ki jih Ustavno sodišče ne bi že presojalo. Zato so njeni očitki o neskladnosti izpodbijane določbe s 74. členom Ustave očitno neutemeljeni, glede na to pa so neutemeljeni tudi očitki o poseganju v zasebno lastnino in o neskladju s 33. členom Ustave.

5.Pobudnica gornji ureditvi očita tudi neskladje z načelom jasnosti in določnosti predpisov ter z načelom enakosti pred zakonom (2. člen in drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj ne bi bil upoštevan posebni pravni in dejanski položaj prodajalne, ki obratuje v mednarodnem prostoru letališča. Vendar njeni argumenti glede pravne narave ozemlja, kjer ta prodajalna obratuje, niso utemeljeni. Ta prodajalna (kakor tudi druge prosto carinske prodajalne, ki se nahajajo na mejnih prehodih Republike Slovenije) leži na ozemlju Republike Slovenije in je pod njeno suverenostjo. Tehnična ureditev kontrole prehoda čez državno mejo na to dejstvo nima vpliva, ker je za razmejitev ozemlja držav pomembna mejna črta. Glede veljavnosti zakonodaje Republike Slovenije za prodajalne na območjih slovenskih letališč, ki so namenjena mednarodnem prometu, torej ni nejasnosti. Tudi zanje veljajo predpisi o trgovini, ki pa za prosto carinske prodajalne ne določajo posebnega položaja. Navedba pobudnice, da gre za drugačen položaj teh prodajaln glede na prodajalne po splošnih predpisih o trgovini, zato ne drži. Glede na to tudi za te prodajalne velja ZOPA. Posebni položaj teh prodajaln določajo samo carinski predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in ki za takšne prodajalne določajo izjeme od obračunavanja carinskih dajatev. Navedba, da gre pri tej prodaji za izvoz alkoholnih pijač, ker gre za nakup v zvezi z mednarodnim letom iz države, pri katerem se ne obračuna carinskih dajatev, pa ne izkazuje take različnosti teh prodajaln, ki bi po naravi stvari terjala ureditev posebnega načina prodaje tudi z vidika drugih predpisov. Ureditev take izjeme je stvar primernosti v okviru pristojnosti zakonodajalca. Glede na povedano so očitki pobudnice o neskladnosti izpodbijane ureditve z 2. členom in z drugim odstavkom 14. člena Ustave neutemeljeni.

6.Prav tako ne držijo trditve pobudnice, da je z izpodbijano ureditvijo poseženo v splošna načela mednarodnega prava, ker ta nimajo vsebin, ki bi se nanašale na izpodbijano ureditev. Kolikor se pobudnica pavšalno sklicuje na ureditev v pravu EU, pa trdi, da ta ureditev za prosto carinske prodajalne na mednarodnih letališčih ne zahteva časovne omejitve pri prodaji alkoholnih pijač, vendar s tem ne izkaže, da pravo EU tako ureditev na teh lokacijah prepoveduje.

7.Glede na povedano je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka ta oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZOPA zavrnilo kot neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Čebulj in Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj