Jedro

Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri vprašanju o lastništvu nepremičnine ali drugega premoženja pod točko „drugo“ zapisal le „črna gradnja, neprimerna za bivanje“. S tem v zvezi drugih dejstev in dokazov, kljub naknadnemu pozivu tožene stranke z dne 17. 10. 2019, naj se izreče glede ugotovljene vrednosti nepremičnine, ni navedel, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikova nepremičnina vredna 75.808,00 EUR. Na njeno presojo namreč ne more vplivati le omenjena gola (pavšalna) navedba v prošnji, saj tožnik ni določno opredelil, za katero nepremičnino gre.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovila je, da je lastnik nedokončanega stanovanja, v katerem ne živi in katerega vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 75.808,00 EUR. O navedenem ga je seznanila z obvestilom, v zvezi s katerim ni imel pripomb. Zato je ob sklicevanju na prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) njegovo prošnjo zavrnila, saj je presodila, da razpolaga s premoženjem, ki presega znesek 19.304,64 EUR.

2. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v prošnji pojasnil, da je nepremičnina, katere lastnik je, črna gradnja in da si z njo ne more pomagati. Priložil je kopijo odločbe Centra za socialno delo, iz katere naj bi izhajalo dejansko stanje nepremičnine in ugotovitev, da je znesek dohodka na člana njegove družine občutno manjši, kot je meja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pojasnil je še, da do nepremičnine nima dostopa, saj je na isti parceli tudi nepremičnina njegovega očeta, s katerim sta v sporu. Smiselno je predlagal, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

6. Skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se glede na drugi odstavek 14. člena ZBPP uporabljajo določbe ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 27. člena navedenega zakona se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan vložitve prošnje znašal 402,18 EUR1, oseminštiridesetkratnik tega zneska pa, kot je tožena stranka pravilno ugotovila, 19.304,64 EUR.

7. Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri vprašanju o lastništvu nepremičnine ali drugega premoženja pod točko „drugo“ zapisal le „črna gradnja, neprimerna za bivanje“. S tem v zvezi drugih dejstev in dokazov, kljub naknadnemu pozivu tožene stranke z dne 17. 10. 2019, naj se izreče glede ugotovljene vrednosti nepremičnine, ni navedel. 8. Glede na navedeno je tožena stranka po presoji sodišča ob upoštevanju podatkov GURS pravilno ugotovila, da je tožnikova nepremičnina vredna 75.808,00 EUR. Na njeno presojo namreč ne more vplivati le omenjena gola (pavšalna) navedba v prošnji, saj tožnik ni določno opredelil, za katero nepremičnino gre.

9. Tožnik je šele v tožbi navedel, da do nepremičnine nima dostopa, in kot dokaz, da nepremičnina ne dosega vrednosti 19.304,64 EUR, predložil kopijo odločbe Centra za socialno delo. V skladu z 52. členom ZUS-1 tožnik v tožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnik te obrazložitve ni podal, gre za nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov, ki ga sodišče ni upoštevalo.

10. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 11. V tej zadevi glavna obravnava ni bila opravljena, saj je tožnik navajal le tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z 52. členom ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019.