Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 15.901,00 EUR in zakonske zamudne obresti kot pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku z dne 13. 10. 2009. Sodišče mu je prisodilo 47.000,00 EUR in nato odštelo znesek, ki ga je zavarovalnica že plačala. Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu, ko je po nalogu delodajalca opravljal delo v jami in mu je pri tem stroj GPK s plugom stisnil nogo, pri čemer je utrpel bimaleolarni zlom levega gležnja s kominucijo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mu je tožena stranka dolžna plačati še dodatnih 10.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo in odločilo še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je odmera nepremoženjske škode iz naslova odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in duševnih bolečin zaradi skaženosti v konkretnem primeru pravilna. Meni, da je sodišče napačno uporabilo 179. člen Obligacijskega zakonika in da nikakor ni mogoče prisoditi odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika v tako visokem znesku (30.000,00 EUR). Glede na ugotovljeno dejansko stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje bi tožniku šla odškodnina v višini 15.000,00 EUR. Po mnenju predlagateljice je sodišče nekoliko previsoko odmerilo tudi odškodnino iz naslova skaženosti, predvsem upoštevaje dejstvo, da gre pri tožniku za blažje šepanje in pooperativno brazgotino, k je opazna izključno, ko je tožnik bos, zakrije pa jo vsaka nogavica in zaprto obuvalo. Dejstvo, da je tožnik psoriazni bolnik, ne bi smelo vplivati na odmero odškodnine, ki mu pripada le za posledice poškodbe. Pravična odškodnina bi iz tega naslova znašala 2.000,00 EUR. Navaja odločbe Vrhovnega sodišča, ki bi jih moralo sodišče vzeti za primerjavo (II Ips 891/2009, II Ips 40/2009, II Ips 646/2009, II Ips 73/2008, II Ips 97/2000, II Ips 891/2009 ter odločbi VSL II Cp 1551/2009 in VSM I Cp 909/2009). Ocenjuje, da je revizijska odločitev v navedenem primeru izjemno pomembna za zagotovitev enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, odločitev pa bistveno odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi prakse drugih višjih sodišč.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).