- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep VII Kp 15388/2022
ECLI:SI:VSMB:2026:VII.KP.15388.2022 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Nekritično prezreta, da se objektivna resnost grožnje ne presoja zgolj gramatikalno, glede na uporabljene besede, temveč ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera in razmerja med storilcem ter oškodovancem.
Takšnega zaključka ne spremeni niti okoliščina, da je bil del obdolženčeve izjave oblikovan pogojno ("če bi vedel, da zapirate in skrivate B. B."). Inkriminirana izjava namreč predstavlja vsebinsko celoto, iz katere izhaja napoved uporabe fizičnega nasilja. Zato ne gre pritrditi pritožbenemu prepričevanju, da naj bi besedna zveza "vsi bote dobli svojo porcijo" pomenila zgolj možnost, da bi se oškodovanki in njenim bližnjim lahko kaj zgodilo brez obdolženčevega vpliva.
Izrek
I.Pritožbi obdolženega A. A. in njegove zagovornice se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep o sodnem opominu sodišča prve stopnje.
II.Obdolženega A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Okrajno sodišče na Ptuju (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je obdolženemu A. A. za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo sodni opomin. Na temelju prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ga je obremenilo za plačilo potrebnih izdatkov oškodovanke ter potrebnih izdatkov in nagrade njenega pooblaščenca iz zastopanja po odločbi Službe za brezplačno pravno pomoč in po pooblastilu, medtem ko ga je po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona. To je bilo storjeno s sklepom v imenu ljudstva (pravilno s sklepom) I K 15388/2022 z dne 26. 11. 2025.
2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijata:
- obdolženi A. A. zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. 0lena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in ustavne pravice do izvajanja dokazov iz 29. 0lena Ustave ter kršitve pravice do po61tenega postopka iz 6. 0lena Evropske konvencije o 0lovekovih pravicah, kot navaja uvodoma, s predlogom pritoebenemu sodi1du, da obtoeni predlog zavrei ali ga obtoebe oprosti oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodi1du prve stopnje v novo odloDanje;
in
- zagovornica obdolenega v celoti in iz vseh pritoebnih razlogov, s predlogom pritoebenemu sodi1du, da izpodbijano sodbo (pravilno sklep) spremeni tako, da obdolenega obtoebe oprosti oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo (pravilno sklep) razveljavi in zadevo vrne sodi1du prve stopnje v novo sojenje.
3.PritoEbi nista utemeljeni.
4.Obdoleni in zagovornica nasprotujeta zakljuDku sodi1da prve stopnje o obstoju vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja groEnje po prvem odstavku 135. 0lena KZ-1. Menita, da iz izvedenih dokazov ne izhaja objektivna resnost in uresniDljivost groEnje, prav tako ni izkazan obdolEn0Dev namen o1kodovanko ustrahovati oziroma vznemiriti. Poudarjata, da mora biti groEnja objektivno tak1na, da bi pri povpre0Dnem 0Dloveku v enakih okoli1Dinah vzbudila ob0Dek strahu, kar po zagovorni0Dini oceni inkriminirana izjava obdolEnca ("vsi bote dobli svojo porcijo, 0De bi vedel, da zapirate in skrivate B. B., bi pri1el k vam in vas vse razbil", op. s.), ni.
5.Ko obdolEni na ta naDin uveljavlja absolutno bistveno kr1itev doloDb kazenskega postopka iz 11. to0Dke prvega odstavka 371. 0lena ZKP, nima prav. Izpodbijani sklep vsebuje jasne in zadostne razloge o vseh odloDilnih dejstvih, pomembnih za presojo obstoja zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga je bilo moEno v celoti ustrezno preizkusiti. Sodi1De prve stopnje je ponudilo tehtno obrazloEitev, zakaj v danem primeru izre0Dene besede pomenijo resno groEnjo z napadom na telo o1kodovane C. C. in njenih bliEnjih ter na podlagi katerih okoli1Din je zakljuDilo, da je obdolEni dne 27. 8. 2021 ravnal z namenom o1kodovanko ustrahovati oziroma vznemiriti. PritoEba zato z zatrjevano procesno kr1itvijo po vsebini ne uveljavlja odsotnosti razlogov, temve0D nasprotuje njihovi vsebini oziroma dokazni oceni sodi1Da prve stopnje.
6.PritoEbi neutemeljeno nasprotujeta zakljuDku sodi1Da prve stopnje o objektivni resnosti obdolEn0Deve groEnje. NekritiDno prezreta, da se objektivna resnost groEnje ne presoja zgolj gramatikalno, glede na uporabljene besede, temve0D ob upo61tevanju vseh okoli1Din konkretnega primera in razmerja med storilcem ter o1kodovancem. Prav tak1no presojo je opravil sodi1De prve stopnje. Pri tem je ugotovilo, da so odnosi med obdolEnim in 1ir1o druEino njegove nekdanje partnerke D. D., del katere je tudi o1kodovana C. C., Ee dalj 0Das izrazito konfliktni. To potrjuje tako obdolEni kot o1kodovanka, enako pa je razvidno na temelju izpovedi socialnih delavk E. E. in F. F. ter listinske dokumentacije, iz katere med ostalim izhaja tudi, da je o1kodovanka socialni delavki E. E. in F. F. 7Ee pred obravnavanim dogodkom prosila, naj obdolEncu ne razkrijeta, kje se (do predaje, op. s.) nahaja njegov sin B. B.. Ob tak1nih okoli1Dinah je bilo inkriminirane besede objektivno mogoDe razumeti le kot resno groEnjo z uporabo fizi0Dnega nasilja, ki je bila sposobna pri o1kodovanki vzbuditi ob0Dek prestra61enosti in ogroEenosti. Zato pritoEbenemu prepriDevanju, da je bila izjava obdolEnca, naslovljena o1kodovanki dne 27. 8. 2021, dvoumna oziroma da dopu10Da razli0Dne razlage, ne gre slediti.
7.Brez osnove pa so tudi pritoEbne navedbe glede neobstoja subjektivnega zakonskega znaka. ObdolEni je o1kodovanki jasno sporo0Dil, da bi, 0De bi vedel, da zapirajo in skrivajo sina B. B., pri1el k njej in njeni druEini ter jih "vse razbil". 7Ee vsebina tak1ne izjave ob upo61tevanju okoli1Din, v katerih je bila izre0Dena, utemeljuje pravilen prvostopenjski zakljuDek, da je ravnal z namenom o1kodovanko ustrahovati oziroma vznemiriti. Tak1na izjava namreE o0Ditno presega meje obi0Dajnega konfliktnega ali afektivnega izra7Eanja. Da je bila groEnja tudi dejansko dojeta kot resna, potrjujejo ugotovitve sodi1Da prve stopnje o o1kodovankinem ob0Dutku prestra61enosti in ogroEenosti, 0Deprav nastanek tak1ne posledice za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja niti ni odlo0Dilen.
8.Bistveno kr1itev doloDb kazenskega postopka obdolEni in njegova zagovornica uveljavljata zaradi zavrnitve dokaznega predloga za zasli1anje obdolEn0Devega mladoletnega sina G. G.. Navajata, da je bil G. G. skupaj z mlaj61im bratom H. H. pri obravnavanem dogodku ves 0Das prisoten in bi lahko izpovedal o tem, kar je videl in sli1al, zlasti pa potrdil, da obdolEnec o1kodovanki o0Ditanih besed ni izrekel. Ker sodi1De prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo, smatrata, da je bila obdolEncu kr1ena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist, s tem pa tudi podana bistvena kr1itev doloDb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. 0lena ZKP. Nimata prav. Pravica obdolEnca do izvajanja dokazov v svojo korist ne pomeni, da je prvostopenjsko sodi1De dolEno izvesti vsak predlagani dokaz, temve0D le tiste dokaze, ki so pomembni za ugotovitev odloDilnih dejstev in pri katerih obramba izkaEe zadostno verjetnost, da bi lahko vplivali na druga0Dno odloDitev. Sodi1De prve stopnje je predlog obrambe za zasli1anje obdolEn0Devih mladoletnih sinov na naroku glavne obravnave utemeljeno zavrnilo, sprejeto odloDitev pa tudi sprejemljivo obrazloEilo s pojasnilom, da je bilo dejansko stanje na podlagi Ee izvedenih dokazov v zadostni meri razjasnjeno in da izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na druga0Dno ugotovitev odloDilnih dejstev. Tem razlogom pritoEbeno sodi1De pritrjuje. PritoEbi se namreE ne opredelita, katera konkretna odloDilna dejstva naj bi se z zasli1anjem predlagane pri0De dodatno ugotovila oziroma v Dem naj bi zasli1anje mladoletnika lahko omajalo dokazne zakljuDke sodi1Da prve stopnje, temve0D zgolj ponavljata, da bi lahko mladoletnik sin potrdil obdolEn0Dev zagovor. Zato se ne gre strinjati s pritoEbenim o0Ditkom, da je bila obdolEncu z zavrnitvijo dokaznega predloga kr1ena pravica do obrambe. Sodi1De prve stopnje je namreE kritizirano presojo opravilo z vidika dokazne relevantnosti in potrebnosti predlaganega dokaza, ne pa z nedopustnim vnaprejšnjim vrednotenjem njegove dokazne vsebine. Ker izvedba predlaganega dokaza ni bila potrebna za razjasnitev odloDilnih dejstev, pritoEbeno grajana procesna odloDitev pa ni vplivala niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost prvostopenjskega sklepa, zatrjevana bistvena kr1itev doloDb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. 0lena ZKP ni podana.
9.ObdolEni uveljavlja tudi kr1itev kazenskega zakona iz 372. 0lena ZKP, a se pritoEbeno sodi1De z njegovim naziranjem na more strinjati. Pod videzom kr1itve kazenskega zakona namreE ponovno izpodbija dejanske ugotovitve sodi1Da prve stopnje. Ob dejanskem stanju, kot ga je pravilno ugotovilo sodi1De prve stopnje, pa opisano ravnanje vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja groEnje po prvem odstavku 135. 0lena KZ-1. Tak1nega zakljuDka ne spremeni niti okoli1cina, da je bil del obdolEn0Deve izjave oblikovan pogojno ("0De bi vedel, da zapirate in skrivate B. B."). Inkriminirana izjava namreE predstavlja vsebinsko celoto, iz katere izhaja napoved uporabe fizi0Dnega nasilja. Zato ne gre pritrditi pritoEbenemu prepriDevanju, da naj bi besedna zveza "vsi bote dobli svojo porcijo" pomenila zgolj mo7Enost, da bi se o1kodovanki in njenim bliEnjim lahko kaj zgodilo brez obdolEn0Devega vpliva. Tak1na razlaga prezre celotno vsebino izjave in predvsem njen neposredni zakljuDek, v katerem je obdolEni jasno in doloDno napovedal, da bi pri1el k njim in jih "vse razbil".
10.Prav tako ne vzdrEi pritoEbno stali10De, da obdolEn0Devo ravnanje ne more biti kaznivo, ker groEnje zaradi nepoznavanja kraja, kjer se nahaja njegov sin B. B., ne bi mogel uresniDiti. Za obstoj kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. 0lena KZ-1 namreE ni odlo0Dilno, ali je storilec groEnjo dejansko mogel oziroma nameraval uresniDiti. PritoEbni o0Dit zato izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodi610Da, vso ob61irno polemiziranje glede okoli1cine, ali je bil obdolEni s strani socialne delavke E. E. predhodno seznanjen, kje se nahaja sin B. B., pa odve0Dno in brez odlo0Dilne te7Ee.
11.Enako velja za pritoEbno grajo, da opis dejanja ni zadostno 0Dasovno in krajevno konkretiziran. Izrek izpodbijanega sklepa vsebuje navedbo 0Dasa in kraja storitve obravnavanega kaznivega dejanja, s 0Dem je histori0Dni dogodek ustrezno individualiziran in je obdolEncu omogo0Dena u0Dinkovita obramba. Za tak1no konkretizacijo v okoli1cinah obravnavane zadeve ni bilo potrebno navesti tudi natan0Dne ure storitve. Ker opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. 0lena KZ-1 in zadosti zahtevi po konkretizaciji, pritoEbno zatrjevana kr1itev kazenskega zakona ni podana.
12.ObdolEni in zagovornica z ob1irnimi pritoEbenimi navedbami grajata tudi dokazno oceno sodi1Da prve stopnje ter ponujata lastno presojo izvedenih dokazov. Pri tem izpostavljata posamezna razhajanja v izpovedbah o1kodovanke ter pri0D I. I. in E. E. in izpodbijata njihovo verodostojnost. Vendar brez uspeha. Sodi1De prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter utemeljeno zakljuDilo, da je obdolEni storil o0Ditano mu kaznivo dejanje na v izreku izpodbijanega sklepa opisani naDin. Sprejeto meritorno odloDitev je oprlo predvsem na v klju0Dnem skladne izpovedbe o1kodovanke ter pri0D I. I. in E. E., ki jih potrjuje tudi listinska dokumentacija, zlasti prijava o1kodovanke istega dne ob 18.01 uri in elektronsko sporo0Dilo z naslovom "groEnje s strani g. A. A.", poslano socialnima delavkama CSD Ptuj 1e istega ve0Dera.
13.ObdolEni resda vztraja, da inkriminiranih besed ni izrekel, vendar pritoEba pravilnosti dokazne ocene ne more omajati z izpostavljanjem posameznih razlik v izpovedbi pri0De I. I. glede njenega nahajanja v 0Dasu inkriminiranega dogajanja na ***. Gre za okoli1cino, ki se ne nana1a na bistvo o0Ditanega ravnanja in sama po sebi ne zmanj61uje dokazne vrednosti njene izpovedbe. V odloDilnem delu je namreE njena izpovedba skladna z izpovedbo o1kodovanke, saj obe potrjujeta, da je obdolEni inkriminiranega dne o1kodovanki izrekel vsebinsko enake groEnje z napadom nanjo in njene bliEnje. Zagovornica ne omaje pravilnosti dokazne ocene niti z opozarjanjem na posamezna razhajanja glede kraja nahajanja obdolEnca oziroma pri0De I. I. ter 0Dasovnega sosledja dogodkov. Gre za okoli1cine, ki niso odloDilnega pomena in so glede na 0Dasovno oddaljenost dogodka 7Eivljenjsko razumljive, ne posegajo pa v bistvo obdolEncu o0Ditanega dejanja. V odloDilnih okoli1Dinah pa sta izpovedbi o1kodovanke in pri0De I. I. skladni ter ves 0Das postopka nespremenjeni. Tudi sicer pritoEba neutemeljeno izpostavlja sorodstveno razmerje med pri0Do I. I. in obdolEn0Devo nekdanjo partnerko D. D. ter obstoje0Da nesoglasja in sodne postopke kot razlog za neverodostojnost njene izpovedbe. Vendar izpostavljene osebne okoli1Dine same po sebi ne pomenijo, da pri0Di I. I. ne gre verjeti, zlasti ne ob dejstvu, da njena izpovedba glede odloDilnih dejstev ni osamljena, temve0D je potrjena z izpovedbo o1kodovanke, socialne delavke E. E. in listinsko dokumentacijo.
14.Brez uspeha pa ostane pritoEba tudi na to0Dki izraEenih pomislekov glede verodostojnosti socialne delavke E. E.. Dejstvo, da se zaradi 0Dasovne oddaljenosti dogodka ni mogla zanesljivo opredeliti do vseh 0Dasovnih podrobnosti, ne zmanj61uje dokazne vrednosti njene izpovedbe glede odloDilnih okoli1Din, zlasti glede komunikacije z obdolEnim, na katero slednji skozi pritoEbne trditve tudi sam izrecno opozarja. Enako velja za pritoEbno trditev, da obdolEni pred inkriminiranim dogajanjem ni bil seznanjen z okoli1Dino, kje se nahaja njegov sin B. B.. Tak1nemu stali10Du ne pritrjuje niti uradni zaznamek CSD Spodnje Podravje, Enota Ptuj z dne 26. 8. 2021, ki ga je obdolEni predloEil 1ele v pritoEbnem postopku. Ne glede na vpra1anje njegove dopustnosti kot pritoEbne novote namreE njegova vsebina obdolEn0Devih navedb ne potrjuje, temve0D izkazuje, da je socialna delavka E. E. obdolEnca seznanila z okoli1Dino, kje se nahaja njegov sin B. B. ter mu pojasnila, da je zanj ustrezno poskrbljeno in da bo njegova predaja izvedena v skladu z za0Dasno odredbo, kakor je tudi dejansko potekala. PritoEbno vztrajanje pri nasprotnem zato nima opore niti v listini, na katero se sklicuje sam obdolEni.
Prav pa ima sicer zagovornica, ko pogreša izrecno utemeljitev, zakaj sodišče prve stopnje ni sprejelo zagovora obdolženca. A čeravno izpodbijani sklep ne vsebuje posebne presoje obdolženčevega zagovora, je iz njegove celotne obrazložitve razvidno, da mu prvostopenjsko sodišče ni sledilo, ker je kot (bolj) prepričljive ocenilo nasprotne dokaze, zlasti izpovedbe oškodovanke ter prič I. I.l in E. E., kot tudi listinsko dokumentacijo (eksplicitno navedeno v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Razlogi, zaradi katerih zagovoru ni sledilo, zato zadoščajo. So namreč jasno razvidni iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi omogočajo pritožbeni preizkus. Pritožbeni očitki tako v bistvenem pomenijo ponavljanje obdolženčevega zagovora in ponujanje drugačne dokazne ocene, ki pa ob pravilno izvedeni in celovito ocenjeni dokazni presoji sodišča prve stopnje ne vzbudi dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
Ker obdolženi in zagovornica v ostalem glede odločilnih dejstev ne navajata ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bilo treba pritožbi zoper izpodbijani sklep v tem delu zavrniti kot neutemeljeni.
Odločitev sodišča prve stopnje, da obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreče sodni opomin, je pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 446. člena ZKP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo težo storjenega kaznivega dejanja, stopnjo krivde obdolženca ter druge okoliščine, pomembne za izbiro kazenske sankcije (četrti odstavek 68. člena KZ-1) ter mu utemeljeno izreklo sodni opomin kot najmilejšo sankcijo opozorilne narave. Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh okoliščin konkretnega primera pravilno upoštevalo predvsem okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, časovno oddaljenost dejanja, obdolženčev odnos do otrok in izvrševanje skupnega starševstva z nekdanjo partnerko, njegove premoženjske razmere ter dejstvo, da je šlo v razmerju do oškodovane C. C. za osamljen dogodek. Glede na navedeno je tudi po presoji pritožbenega sodišča izrek sodnega opomina utemeljen, saj okoliščine konkretnega primera ne narekujejo izreka strožje kazenske sankcije.
Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena v zvezi z drugim odstavkom 446. člena ZKP), je o obeh pritožbah odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 450. člena v zvezi z 391. členom ZKP).
Izrek o oprostitvi plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP, saj bi bilo glede na obdolženčeve premoženjske razmere, polovično zaposlenost in preživninske obveznosti s plačilom sodne takse ogroženo njegovo preživljanje oziroma dolžnost preživljanja njegovih mladoletnih otrok.