Jedro

Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani – v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč, ugodila prošnji prosilca A.A. in mu dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (I. točka izreka). Iz II. točke izreka izhaja, da je dolžan prosilec v roku 3 mesecev od vročitve odločbe vložiti predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Iz obrazložitve izhaja, da je prosilec 18. 4. 2013 vložil prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Na podlagi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji.

V postopku je organ za BPP ugotovil, da znaša lastni dohodek prosilca in njegove družine v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od decembra 2012 do februarja 2013, v skupni višini 1.842,09 EUR. Povprečni mesečni dohodek prosilca in njegove družine na družinskega člana tako znaša 153,51 EUR in ne presega višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, opredeljenega v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki trenutno znaša 265,22 EUR, dvakratnik pa znaša 530,44 EUR. Organ za BPP je prav tako ugotovil, da prosilec in njegova družina ne dosega in tudi ne presega višine mejnega zneska 13.780,00 EUR, opredeljenega v petem odstavku 152. člena ZUJF. Iz dokazil o prezadolženosti, ki jih je prosilec predložil k prošnji za BPP, izhaja, da prosilec več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo neporavnanih obveznosti, ki presegajo trikratnik trikratnik njegovih mesečnih dohodkov, kar pomeni, da izpolnjuje pogoj trajne nelikvidnosti, ki je določen v 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po oceni organa za BPP so podani pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Zadeva je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilca. Ker je prosilec slabega premoženjskega stanja, ne bi zmogel plačati stroškov stečajnega postopka, zato je pomembno, da je teh stroškov oproščen.

Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da prosilec za BPP nima premoženja in da njegovi dohodki ne presegajo višine 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ti ne omogočajo kakršnegakoli poplačila njegovih upnikov in namena osebnega stečaja po mnenju tožeče stranke ni mogoče realizirati. Po mnenju tožnice je zato za prosilca očitno nerazumno začeti postopek osebnega stečaja v smislu 24. člena ZBPP in je treba prošnjo prosilca za BPP zavrniti, pri čemer se tožnica sklicuje tudi na sodbe Upravnega sodišča RS ter na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi se v postopku ugotavljalo, ali so pri prosilcu za BPP izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Prosilec bi bil namreč upravičen do BPP le v primeru, če so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo pa spremeni tako, da zavrne prošnjo prosilca A.A. za dodelitev BPP. Podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. V obeh primerih pa predlaga, da sodišče odloči o stroških postopka v skladu z zakonom oz. Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču posredovala spisno dokumentacijo, na tožbo pa ni odgovorila.

Stranka z interesom – A.A. na tožbo ni odgovoril. Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: V danem primeru je sporno vprašanje, ali prosilec za BPP izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP. V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko BPP odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Presoja upravičenosti dodelitve BPP torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedifiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Po presoji sodišča tožničini ugovori, da bi se v predmetni zadevi moralo ugotavljati tudi, ali so pri prosilcu za BPP izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, presegajo omenjeni pravni standard. Po presoji sodišča je namreč pri odločanju o dodelitvi BPP za osebni stečaj treba presojo razumnosti oziroma verjetnih izgledov za uspeh v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in samega namena teh dveh institutov ter instituta BPP.

Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Neutemeljeni so zato tožničini ugovori, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika (prosilca za BPP), iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (šesti odstavek 383. a člen ZFPPIPP), za plačilo katerega že ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve BPP (četrti odstavek 383.a člena ZFPPIPP), se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku.

Po presoji sodišča je zato v konkretni zadevi organ za BPP pravilno upošteval, da je razumen prosilčev predlog za osebni stečaj. Razumnost predloga osebnega stečaja je namreč lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Pri tem sodišče zavrača tožnikove ugovore, da bi pri tem organ za BPP moral ugotavljati, ali so pri prosilcu izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Kot že pojasnjeno pravna ureditev iz ZBPP (24. člen) organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Sodišče še dodaja, da sta institut odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja kot sama BPP instrumenta socialne države. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013. Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.