Jedro

V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 12. 6. 2015 in odločbo Centra za socialno dela št. ... z dne 11. 4. 2015 zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka) ter naložilo toženi stranki, da je dolžno o zahtevi tožnice za subvencijo najemnine, vložene 31. 3. 2015, ponovno odločiti v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka). Menilo je, da je tožena stranka napačno interpretirala prvi odstavek 28. člena ZUPJS, da v primerih, ko občan biva v sobi, ki meri 6 kvadratnih metrov v souporabi pa ima kuhinjo in kopalnico, subvencije najemnine ni mogoče dodeliti in zato ostalih pogojev tožena stranka ni ugotavljala.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da bivalnih enot ni mogoče enačiti npr. z garsonjero in da je pojem stanovanja določen v drugem odstavku 4. člena Stanovanjskega zakona. Natančneje pa opredeljen v 10. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 1/11). V skladu s tem je jasno, da je soba del stanovanja in da za del stanovanja ni mogoče dobiti subvencije najemnine, saj je do subvencije najemnine upravičen le najemnik stanovanja. Glede bivalne enote stoji na stališču, da ta ne more biti dogovorjena med strankama, ampak je to sam namen gradnje - npr. samski ali študentski domovi, vendar pa so lahko do subvencije upravičeni le najemniki bivalnih enot, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb za zagotavljanje katerih so pristojne občine, medtem ko ostale bivalne enote niso subvencionirane. Širitev dosedanjega stališča v zvezi z dodeljevanjem subvencije najemnine za bivalne enote tudi na druge bivalne enote, dogovorjene s strankami je problematično z vidika izračuna višine subvencije najemnine, predvsem pa iz razloga ugotavljanja površine takšne bivalne enote, saj se je zakonodajalec ob sprejemanju nove zakonodaje s področja socialnega varstva oziroma uveljavljanje pravic iz javnih sredstev opiral na strokovno stališče MOP glede tolmačenja stanovanjske zakonodaje, kaj so bivalne enote, kdo jih lahko dodeljuje, predvsem pa, da so bivalne enote namenjene zgolj začasnemu reševanju socialne problematike in ne gre za njihov trajen namen, kot ga gre zasledovati z oddajanjem neprofitnih stanovanj v najem, ki se oddajajo v najem za nedoločen čas. Najem sobe s souporabo kopalnice, stranišča in kuhinje, ki jo posameznik najame na trgu za nedoločen čas in za tržno najemnino ne moremo enačiti z bivalno enoto, ki jo po zakonu zagotavljajo in oddajajo v najem država, občine, javni stanovanjski sklad in neprofitne stanovanjske organizacije na podlagi seznama upravičencev.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo. Navaja, da je na naslovu A., v B. več najemnikov bivalnih enot, tudi C.C. in D.D., katerima je s pravnomočno prvostopenjsko sodbo bilo ugodeno in se jim že izplačuje subvencija najemnine. V kolikor bi bilo pritožbi ugodeno, bi prišlo do kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Zakon o graditvi objektov se nanaša zgolj na investitorje - lastnike novogradenj, ne pa tudi na najemnike stavb. Sama je najemnica bivalne enote in se vsako leto prijavi na javni razpis za neprofitno stanovanje ter jo razporedijo na čakalno listo. Tako je dejansko njen stanovanjski problem socialno ogrožene osebe rešen začasno, saj z kandidaturo za neprofitno stanovanje upa, da bo prišla do primernega stanovanja. Predlaga, da se pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Predmetni spor se nanaša na zavrnjeno vlogo tožnice za subvencioniranje tržne najemnine za stanovanje na naslovu A., v B.. Na tem naslovu najemodajalec oddaja sobe najemnikom s souporabo kuhinje in kopalnice. Skupne prostore v obsegu približno 50 kvadratnim metrov imajo v souporabi trije oziroma štirje ljudje. Sobe, ki se oddajajo so velike približno 6 kvadratnih metrov, v sobi je miza, postelja, omara, tv, polica, skupni prostori pa se nanašajo na kopalnico in kuhinjo.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 28. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Ta določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem, najemnem in hišničnem stanovanju. Prosilci, ki plačujejo tržno najemnino so upravičeni do subvencije najemnine le, če so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Do subvencije je upravičen tisti najemnik, pri katerem njegov ugotovljen dohodek in dohodek oseb, ki so navedeni v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki ureja socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hiščničnih stanovanjih.

8. Toženka je zavrnila tožničino zahtevo za subvencioniranje stanovanja iz razloga, ker šteje, da sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ni mogoče šteti za stanovanje v smislu stanovanjskega zakona.

9. Po določbi drugega odstavka 4. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami) je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi. Opredelitev stanovanjske enote oziroma stanovanja iz 4. člena ZS-1 ima funkcionalno naravo. Navedeno pomeni, da soba s souporabo kopalnice in kuhinje ni stanovanje, v kolikor ni primerna za bivanje. Na podlagi prvega odstavka 10. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanja, je stanovanje zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora ali dela prostora, namenjenega bivanju, spanju, pripravljanju hrane, uživanju hrane in osebni higieni. V konkretnem primeru je potrebno ugotavljati, ali s strani tožnice najeta soba s souporabo ostalih prostorov predstavlja stanovanje oz. bivalno enoto, za katero je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUPJS mogoče uveljaviti subvencijo najemnine.

10. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi (opr. št. Psp 2/2016 z dne 19. 5. 2016) že zavzelo stališče, da za priznanje subvencije najemnine ni odločilno, ali gre za stanovanje kot ga definira 4. člen SZ-1, temveč da je stanje, kjer je poleg sobe za bivanje v souporabi še kuhinja in kopalnica, primerljivo z bivalnimi enotami, kakor jih opredeljuje drugi odstavek 6. člena SZ-1 in sočasno opozorilo, da iz prvega odstavka 28. člena ZUPJS ne izhaja, da imajo možnost uveljavljati subvencijo najemnine le najemniki bivalnih enot, namenjenih začasnem reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

11. Enako stališče zavzema pritožbeno sodišče tudi v tej zadevi. V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov) je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.