Jedro

Sodišče je toženko vabilo na narok, pošiljka pa se je vrnila z oznako "preseljena", kar je že bilo med postopkom. Tožena stranka bi v tem primeru morala sporočiti sodišču novi naslov in ker ga ni, je sodišče pravilno ravnalo, ko je opravilo vabljenje tako, da je vabilo pritrdilo na sodno desko.

Zapisnik je javna listina in izpričuje vsebino, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožena stranka pa drugih dokazov o nasprotnem ne ponuja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sodbi in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16.5.2002 in naložilo toženi stranki nadaljnje pravdne stroške. S sklepom pa je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev pravdnih stroškov, katere mora tožena stranka plačati tožeči stranki.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je pravilno menilo, da je treba izreči dokaz z zaslišanjem strank, nepravilno pa je ravnalo, ker ni zaslišalo tožene stranke. Le v primerih iz 258. člena ZPP lahko določi, da se zasliši samo druga stranka. Sodišče ni omogočilo njene izpovedi. Vabilo se je vrnilo z oznako preseljen, zato je bilo vabilo pritrjeno na sodno desko. Res je tudi, da je bilo vabilo vročeno pooblaščencu tožene stranke in sodišče je zato sklepalo, da se tožena stranka z opozorilom na vabilo ni odzvala. Pooblaščenec tožene stranke je izostanek opravičil in navedel, da ima operacijo očesa in zdravstvene težave ter da obiskuje fizioterapijo zaradi poškodbe hrbtenice. Predlagal je preložitev. Zato je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 339. člena ZPP, ker je ravnalo v nasprotju z 258. členom ZPP. Gre tudi za 8. točko 2. odst. 339. člena ZPP, saj je zaslišalo le eno stranko, ki je zato priviligirana. Sodišče ni upoštevalo, da je na strani tožeče stranke prišlo do statusnega preoblikovanja in da je K. B. d.d. prenehala ter da je novi subjekt R. B. d.d.. Sodišče bi moralo od pooblaščenca dobiti novo pooblastilo.

Proti zavrnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke vlaga pritožbo tožena stranka. Opozarja, da je sodišče narobe odločilo o stroških, saj je predlagala oprostitev plačila taks za pritožbo in zato ni prepozna.

Pritožbeno sodišče je najprej ugotovilo, da je tožena stranka vložila dva predloga: skupaj s pritožbo zoper sodbo je predlagala oprostitev plačila taks za pritožbo (list. št. 41), nato pa še predlagala oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke (list. št. 46). O predlogu za oprostitev plačila taks je sodišče prve stopnje odločalo in toženi stranki s sklepom z dne 18.3.2009 ugodilo in zoper ta sklep ni pritožbe. Ostalo je še, da sodišče odloči o pritožbi zoper sklep z dne 20.10.2008. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi proti sklepu: Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 20.10.2008 pravilno zapisalo, da tožena stranka prosi za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jih je dolžna povrniti tožeči stranki. Pravilno je tudi opozorilo, da na podlagi 154. člena ZPP sodišče odloči o stroških po uspehu in da je tako tudi v tej zadevi. Zato navedbe v sklepu niso protispisne, kot smiselno navaja pritožba in zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Določbe ZPP, ki so v tem primeru materialnopravne narave, so pravilno uporabljene in sklep je pravilen in ni obremenjen s procesnimi napakami.

O pritožbi proti sodbi: Pritožba graja sodbo iz procesnih razlogov, ker meni, da je sodba rezultat zmotnega postopanja sodišča, ki ni zaslišalo tožene stranke oziroma je ni po navedbah pritožbe pravilno vabilo na zaslišanje.

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje res na predlog tožeče stranke skušalo zaslišati pravdni stranki. Tožena stranka ni podala tega predloga v ugovoru in tudi ne na glavni obravnavi, ko je pristopil odvetnik tožene stranke. Zato se v pritožbi ne more sklicevati na dokaz, katerega sama ni predlagala. Vendar je treba odgovoriti na očitek, da sodišče prve stopnje ni pravilno opravilo vabljenja toženke na glavno obravnavo, ker naj bi bila zaslišana. Iz spisa se vidi, da je sodišče vabilo toženko in da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljena", kar je že bilo med postopkom. Tožena stranka bi v tem primeru morala sporočiti sodišču novi naslov in ker ga ni, je sodišče pravilno ravnalo, ko je opravilo vabljenje tako, da je vabilo pritrdilo na sodno desko (list. št. 30). Na glavni obravnavi pa odvetnik ni predložil dokaza o tem, zakaj toženke ni in ni predlagal, tako kot zmotno meni v pritožbi, da bi sodišče narok preložilo (zapisnik na list. št. 34). Pooblaščenec tožene stranke je podpisal zapisnik in v zapisniku ne pišejo te trditve, katere sedaj navaja v pritožbi. Zapisnik je javna listina in izpričuje vsebino, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožena stranka pa drugih dokazov o nasprotnem ne ponuja (224. člen ZPP).

Tako se izkaže, da je sodišče moralo odločiti na podlagi dokazov, katere je imelo v spisu in na podlagi trditvene podlage in da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker niso podani razlogi, katere pritožba navaja, je tako bilo treba pritožbo zavrniti. Tožečo stranko je namreč zastopal odvetnik, katerega je pooblastil tudi pravni naslednik, najprej tožeče stranke, to je sedaj družba R. K. B. d.d.. Pooblaščenec odvetnik A. P. je namreč predložil tako izpisek iz sodnega registra, kot tudi pooblastilo preimenovanega subjekta (list. št. 62-63 in priloga A18-19).