Jedro

Laiku, ki ima sočasno pri istem sodišču odprti dve zadevi (za razveljavitev zakonske zveze in zaradi izpodbijanja očetovstva), in ki je bil istega dne seznanjen s pozivom k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev v obeh zadevah, ni mogoče (vnaprej, tj. brez pozivanja in opozorila) očitati, da mora vedeti, da mora vložiti iste listine dvakrat. S tem ko je tožnica vložila eno dopolnitev in nanjo ni zapisala nobene opravilne številke, je očitno mislila, da dopolnjuje oba predloga. Če je sodišče menilo drugače, bi jo moralo bodisi pozvati k popravi vloge (naj navede, na katero od zadev se dopolnitev nanaša) bodisi k predložitvi dodatnega izvoda (da bi bil lahko vsak izvod v svojem spisu). S tem, ko je samo dopisalo eno od možnih opr. št., pa je tožnico v obravnavani zadevi z očitkom, da predloga ni dopolnila, in posledično z zavrženjem predloga za taksno oprostitev, onemogočilo v njeni pravici do dostopa do sodišča in do sodnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse, češ da predlog ni bil dopolnjen s pravilno in popolno izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, kot to zahteva ZST-1. 2. Tožnica v pravočasni pritožbi sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic. Navaja, da gre za očitno in opravičljivo napako. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica izpostavlja, da sta pred sodiščem prve stopnje v teku dve pravdi med istima strankama (P 659/2015-IV in P 660/2015-IV), ena zaradi razveljavitve zakonske zveze, druga pa zaradi izpodbijanja očetovstva. Tožnica je ob vložitvi obeh tožb tudi predlagala taksno oprostitev, sodišče pa jo je v obeh zadevah pozvalo k dopolnitvi tega predloga, pri čemer je bila v zadevi 660/2015-IV oproščena plačila sodne takse, v obravnavani zadevi pa je bil njen predlog dopolnjen, češ da ga ni dopolnila.

5. Drži, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi poziv k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev vročiti neposredno tožnici, ker je bil njen odvetnik v tej zadevi (drugače kot v vzporedni zadevi) z odločbo BPP izrecno določen zgolj za sestavo in vložitev tožbe, splošnega pooblastila pa tožnica odvetniku v tej zadevi vse do pritožbenega postopka (glej poziv k dopolnitvi pritožbe s pooblastilom in odgovor odvetnika v spisu) ni dala. Pač pa je bila ta nepravilnost sodišča sanirana, saj je bila tožnica dejansko seznanjena z vsebino poziva – iz pritožbenih navedb izhaja, da ji je odvetnik (znotraj roka) poslal elektronsko sporočilo ter jo obvestil o poziv in roku za dopolnitev. Pritožnica ne zatrjuje, da poziva ni prejela oziroma da z njim ne bi bila seznanjena, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen. Toda pritožba opozarja, da je svoj predlog dopolnila, laiku pa da ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da mora izpolniti dve izjavi.

6. Pritožbeno sodišče je glede na pritožbene navedbe opravilo poizvedbe in zaprosilo sodišče prve stopnje za kopije iz spisa 660/2015-IV, ki se nanašajo na postopek za taksno oprostitev. Iz tožničine vloge z dne 22. 4. 2015 izhaja, da je priložila izjavo o premoženjskem stanju, ni pa tožnica na tej vlogi navedla nobene opravilne številk, temveč jo je dopisalo sodno osebje. S takim ravnanjem načeloma ni nič narobe, ustavno sporno pa lahko postane, če bi bila tožnica zaradi tega v drugi zadevi (tj. v obravnavani) prikrajšana za pravico do sodnega varstva (ki se odraža kot zavrženje predloga za taksno oprostitev, kar tožnici onemogoča dostop do sodišča in do sodnega varstva). Sodišče prve stopnje bi moralo (takrat) ugotoviti, da ima tožnica dve odprti zadevi in da se vloga lahko nanaša bodisi na eno bodisi na drugo oziroma se nanaša (kar je prav tako možno in celo zelo verjetno) na obe zadevi, le drugopisov je premalo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato tožnico bodisi pozvati k popravi vloge (da navede opr. št.) ali pa (kar bi bilo še bolj smotrno in logično), da predloži drugopis vloge, tako da bo v vsakem spisu po en izvod. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je v obravnavani zadevi štelo, da predlog ni bil dopolnjen, zato ga je z izpodbijanim sklepom zavrglo. Tako ravnanje sodišča krši pritožničine ustavne pravice.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. S pozivom k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev je bila tožnica seznanjena najkasneje 10. 4. 2015. Četudi bi šteli, da ji rok za dopolnitev teče od dne vročitve odvetniku (za kar v odločbi BPP sicer ni podlage), tj. od 9. 4. 2014(1) (vročilnica, speta k red. št. 4), je dopolnitev z dne 22. 4. 2015 v vsakem primeru pravočasna. Na kakšen način bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju odpravilo napako, da je vlogo (brez pozivanja k popravi oziroma dopolnitvi drugopisov) vpisalo le v en spis, pritožbeno sodišče prepušča sodišču prve stopnje, opozarja pa, da brez pozivanja k dopolnitvi ali popravi tiste vloge (ali k pozivu za dodatno izjavo, da se je vloga nanašala na obe pravdi, čemur lahko sledi fotokopiranje vloge), sankcije z zavrženjem predloga ne bo mogoče izvesti.

Op. št. (1): Iz podatkov v spisu 660/2015-IV izhaja, da je bil odvetniku tudi v tisti pravdi (odločba BPP je tam širša in pokriva celoten postopek pred sodiščem prve stopnje) poziv k dopolnitvi vročen isti dan.