Jedro

Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor dolžnice po izteku roka zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 143651/2009 z dne 6. 10. 2009. Odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V njej navaja, da od 3. 6. 2004 dalje, torej v času, ko naj bi dolg nastal, ni živela na naslovu P. ..., P., prav tako ni lastnica tega stanovanja. Tudi njen bivši mož, ki je sicer bil plačnik stroškov za stanovanje, od 3. 6. 2004 ne živi več na tem naslovu. Navedeno stanovanje je od 3. 6. 2004 dalje last družbe S. d. o. o. Ž. Sodišče še obvešča, da se od 19. 9. 2008 zdravi po hudi možganski kapi, v času, ko je prejela sklep o izvršbi, pa je bila v zelo slabem zdravstvenem stanju.

V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval pritožbenim navedbam dolžnice, predlagal zavrnitev pritožbe in priglasil pritožbene stroške .

Pritožba ni utemeljena.

Pravno podlago izpodbijane odločitve o dolžničinem ugovoru po izteku roka, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, predstavlja določba prvega odstavka 56. člena ZIZ, v skladu s katero lahko dolžnik tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka vloži ugovor po izteku roka, vendar le ob navajanju takšnih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe oz. po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, in ob nadaljnjem pogoju, če teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa je ugotovilo, da dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Teh ugotovitev dolžnica v pritožbi ne izpodbija. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je pravilen zaključek, da za vložitev ugovora po izteku roka niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 56. člena ZIZ.

Ob navedenem dolžnica s pritožbenimi navedbami, ki so po vsebini enake njenim navedbam v ugovoru po izteku roka, ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega ugovora po izteku roka.

Odločitev sodišča prve stopnje je torej materialnopravno pravilna, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik sam krije stroške, ki jih je priglasil v odgovoru na pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo in ki bi jih upniku morala povrniti dolžnica (peti odstavek 38. člena ZIZ).