Jedro

Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se: - v I. točki izreka znesek 513,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR in znesek 102,60 EUR z zneskom 40,00 EUR; - v III. točki izreka znesek 513,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predlogu prvega toženca za oprostitev plačila sodne takse je sodišče prve stopnje delno ugodilo. Odobrilo je obročno plačilo sodne takse za pritožbo, ki znaša 513,00 EUR: določilo je pet obrokov po 102,60 EUR, od katerih prvi zapade v plačilo v 15. dneh po pravnomočnosti odločitve, vsak naslednji pa 15. dne v mesecu.

2. Pritožuje se prvi toženec. Uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava. Meni, da bi na osnovi 11. čl. Zakona o sodnih taksah sodišče plačilo sodne takse za pritožbo lahko odložilo. Sodišču očita, da ni upoštevalo vseh okoliščin. Pojasnjuje, da se je prvi toženec redno zaposlil šele v maju 2015 in sicer za določen čas (tri mesece). Pred tem je delal po podjemni pogodbi in je bil njegov dohodek pod minimalno plačo. Negotovo je, ali bo za določen čas sklenjena pogodba podaljšana. Graja ugotovitev, da njegov neto dohodek znaša 781,36 EUR. Sklicuje se na obračun plače za maj 2015, ki izkazuje neto plačo 567,52 EUR, kajti dodatek za prehrano in prevoz ne predstavlja neto plače. Soglaša z ugotovitvijo, da prvotoženčeva partnerka prejema plačo v neto višini 585,60 EUR in otroški dodatek v višini 45,00 EUR. Opozarja, da prvostopenjskemu sodišču ni bilo znano, da družina živi v najemniškem stanovanju. Plačevati je treba najemnino in stroške stanovanja. Meni, da bi sodišče lahko opravilo dodatne poizvedbe oz. pozvalo prvega toženca, da prošnjo dopolni. Dohodek družine za maj 2015 je torej znašal 1.198,12 EUR in ne 1.411,96 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. S tem dohodkom se mora preživljati cela družina. Prvo plačo je prvi toženec prejel šele v juniju 2015, v aprilu pa zaslužil le 331,00 EUR; v maju je prejel samo 224,00 EUR. To pomeni, da so bili dohodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje nižji od zneska, ki ga ugotavlja sodišče. Upoštevan bi moral biti premoženjski položaj družine v zadnjih treh mesecih. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo prvi toženec plačila sodne takse oproščen v čim večjem delu; taksna obveznost mora biti plačljiva v večjem številu obrokov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Materialna podlaga za odločanje je 11. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS 37/2008 s spremembami; v nadaljevanju ZST-1). Prvi odstavek tega člena, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12.2.2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse mora sodišče presoditi vse okoliščine, zlasti tudi premoženjsko stanje, število oseb, ki jih stranka preživlja in vrednost predmeta (peti odstavek 11. čl. ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje nepravilno navaja, da je taksnega zavezanca mogoče v celoti oprostiti taksne obveznosti le v primeru, da je upravičen do socialne pomoči; da bi jo dobil, če bi zanjo zaprosil. Kljub temu – materialno nepravilnemu – izhodišču pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo temeljno pravilo: da se taksna obveznost zmanjša, odloži ali določi obročno plačilo stranki, katere sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo njeni družinski člani, bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da prvotoženčeva neto plača v maju 2015 ni znašala 781,36 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz plačilne liste (dokaz B 9) je razvidno, da ta znesek, ki ga je prvi toženec dobil izplačanega, vključuje nadomestilo stroškov prehrane v višini 122,40 EUR in stroškov prevoza na delo višini 91,44 EUR. Pritožbena novota pa je, da je pred tem prvi toženec imel nižje dohodke, da je zaposlen za določen čas, da družina živi v najemnem stanovanju. Ker je svoje premoženjsko stanje dolžan zatrjevati in dokazati prosilec, je nesprejemljiva pritožbena trditev, da bi sodišče moralo prvega toženca pozivati k dopolnitvi podatkov o premoženjskem stanju in o njih poizvedovati. To je sodišče dolžno storiti le v primeru, če dvomi v resničnost posredovanih podatkov o premoženjskem stanju (tretji in četrti odstavek 12. čl. ZST-1).

7. Upoštevajoč navedeni dohodek prvega toženca in dohodek njegove partnerke (marec 585,60 EUR neto, april 660,00 EUR neto) ter otroški dodatek v višini 45,00 EUR mesečno, dohodek na družinskega člana (trije člani družine) ne dosega dvakratnika z Zakonom o socialnem varstvu določenega minimalnega dohodka, kar je v sodni praksi običajno merilo pri presoji pravnega standarda zmanjšanja sredstev za preživljanje(1). Ta ugotovitev terja zmanjšanje taksne obveznosti, saj bi bila s plačilom celotne taksne obveznosti sredstva, s katerimi se preživlja prvi toženec in njegova družina, znatno zmanjšana. Plačila sodne takse 513,00 EUR, ki dosega nekaj manj od polovice mesečnih dohodkov družine, prvi toženec brez škode za svoje preživljanje, ne zmore. Gmotni položaj mu omogoča plačilo zmanjšane taksne obveznosti, zato je predlog za oprostitev plačila sodne takse delno utemeljen in odločitev prvostopenjskega sodišča zaradi nepravilne uporabe materialnega prava spremenjena.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da sredstva, s katerimi se preživljajo prvi toženec in njegova družina, ne bi bila znatno zmanjšana s plačilom taksne obveznosti 200,00 EUR v petih mesečnih obrokih. Táko taksno obveznost je prvi toženec zmožen plačati brez škode za svoje preživljanje. Prvostopenjska odločitev je zato spremenjena tako, da je sodno takso za pritožbo v višini 200,00 EUR prvi toženec dolžan plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih po 40,00 EUR (358. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

9. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.

Op. št. (1): Z drugim odstavkom 13. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči predviden kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči je dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, ki je v času odločanja znašal 269,20 EUR (dvakratnik 538,40 EUR).