Jedro

Pritožbene navedbe pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo. Ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Sklenilo je še, da upnika nosita svoje stroške postopka (II. točka postopka). Ugotovilo je, da je bil na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sprejet sklep o imenovanju drugega upnika kot zakonitega zastopnika prvega upnika ter da se razveljavijo kot nezakoniti sklepi, sprejeti na cesti pred vhodom družbe (skupščini ob 6.30 uri). Drugi upnik že razpolaga s sklepom skupščine oziroma je že zakoniti zastopnik prvega upnika. Prav tako ne obstoji zatrjevana preteča nenadomestljiva škoda. Iz elektronskega obvestila uslužbenke S. d.d. z dne 11. 6. 2021 izhaja, da banka obravnava kot veljaven skupščinski sklep, upravičenje za zastopanje družbe pa pridobi zakoniti zastopnik že s sprejemom skupščinskega sklepa in ne šele z vpisom v sodni register, navedeno bo upoštevala tudi banka in bo ravnala drugače samo na podlagi navodila sodišča, ki bi ji bilo naloženo v obliki začasne odredbe. Upnika sta v vlogi z dne 18. 6. 2021 pojasnila, da je banka že preklicala pooblastila dolžnika in ponovno vpisala drugega upnika. Upnika sicer navajata, da je dolžnik iz transakcijskega računa pri B. d.d. dvignil 10.000,00 EUR, ne pojasnita pa bistvenega, ali sta obvestila banko o naknadno sprejetem skupščinskem sklepu, po katerem se za zakonitega zastopnika šteje le drugi upnik. Enako velja za pooblastila za zastopanje v sodnih postopkih. Upnika vidita nenadomestljivo škodo v tem, da bi lahko dolžnik preklical pooblastila za zastopanje odvetniku v vseh postopkih, česar ne prepriča sodišča iz razlogov, kot so navedeni. Upnika sta izkazala, da drugi upnik že ima upravičenja, katera želi doseči z začasno odredbo, saj razpolaga s sklepom o imenovanju direktorja, predlagano sredstvo zavarovanja, s katerim želita dolžniku preprečiti izjavljanje volje za prvega upnika v razmerju do banke in pooblaščenega odvetnika, ne dosega namena zavarovanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo upnika po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da s predlogom terjata dejansko ugotovitev, da dolžnik ni zakoniti zastopnik prvega upnika in se mu posledično prepoveduje zanj izjavljati voljo, zlasti v razmerju do banke, pri kateri ima odprt transakcijski račun, in podajati preklice pooblaščencu v sodnih postopkih, kar bi za prvega upnika predstavljajo težko nadomestljivo oziroma nenadomestljivo škodo. Upnika sta 30. 6. 2021 prejela elektronsko sporočilo B., da ne priznava zadnjega skupščinskega sklepa oziroma lahko po njeni odločitvi izjavljata voljo za prvega upnika samo skupno drugi upnik in dolžnik, kar predstavlja poseg v pravico do samostojnega zakonitega poslovodenja drugega upnika, kot mu gre na podlagi imenovanja na funkcijo. Drugi upnik je omejen v izvajanju funkcije, pri čemer predstavlja omejitev sodelovanje z drugo osebo, ki nima upravičenja za izjavljanje volje prvega upnika. Iz obvestila P. d.o.o. izhaja, da kljub predloženim dokazilom za zakonitega zastopnika priznava le osebo, ki je vpisana v sodni register, dolžnika. Ne zadošča predložitev skupščinskega sklepa za zavarovanje pravic drugega upnika. Upnika sta še seznanjena, da se je dolžnik obrnil na N. d.d. in da ureja odprtje transakcijskega računa za prvega upnika. Obstoj zadnjega skupščinskega sklepa ne zadošča in posledično s posedovanjem tega ne preneha pravni interes upnikov za ugotovitveno tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil na skupščini 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sprejet sklep o imenovanju drugega upnika kot zakonitega zastopnika prvega upnika ter da se razveljavijo kot nezakoniti sklepi, sprejeti na cesti pred vhodom družbe (skupščini ob 6.30 uri), da drugi upnik že razpolaga s sklepom skupščine oziroma je (formalno pravno) že zakoniti zastopnik prvega upnika (13. točka obrazložitve sklepa), da iz elektronskega obvestila uslužbenke S. z dne 11. 6. 2021 izhaja, da banka obravnava kot veljaven skupščinski sklep, da bo banka upoštevala razlago, da upravičenje za zastopanje družbe pridobi zakoniti zastopnik že s sprejemom skupščinskega sklepa, da je banka že preklicala pooblastila dolžnika in ponovno vpisala drugega upnika (15. točka obrazložitve sklepa). Teh dejanskih ugotovitev upnika ne izpodbijata, pač pa se sklicujeta na elektronski sporočili B. (pri kateri ima prvi upnik prav tako odprt račun, poleg S. d.d.) z dne 30. 6. 2021 in P. S. d.o.o. z dne 28. 6. 2021. Iz prvega sporočila izhaja, da se je B. odločila, da do nedvoumne razjasnitve situacije omogoči obema potencialnima zakonitima zastopnikoma razpolaganje s sredstvi na računu pod pogojem, da morata biti oba prisotna (kolektivno) in samo osebno v enotah banke, brez dostopa preko e-banke. Iz drugega sporočila pa izhaja, da je P. S. d.o.o. dolžna pošiljke vročati v skladu z veljavnimi postopki vročanja, ki so opredeljeni s posameznimi zakoni, da se pošiljke na pravno osebo vročajo zakonitemu zastopniku oziroma osebam, ki jih naslovnik pooblasti za prevzem, da pošta ni pristojna za obravnavo in opredelitev zakonitosti predložene dokumentacije, temveč je dolžna vročati v skladu z zakonskimi določili in javno dostopnimi podatki, npr. Ajpes. Pritožbene navedbe v zvezi z povzetima elektronskima sporočiloma, da (za B. in P. S. d.o.o.) ne zadošča predložitev zadnjega skupščinskega sklepa pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo: prepovedati izjavljati voljo prvega upnika do S. d.d., prepovedati preklic pooblastila za zastopanje prvega upnika pooblaščencu v določenih sodnih postopkih ter predati v posest nepremičnino v lasti prvega upnika, odstraniti novo nameščene ključavnice in odpovedati varovanje najeti varnostni službi. Tega ne moreta doseči tudi s predlagano začasno odredbo, da se dolžnikovemu dolžniku B. prepoveduje upoštevati in realizirati preklic pooblastil drugemu upniku in upravljanje s transakcijskim računom, ki naj bi bil podan s strani dolžnika. V dejanskih okoliščinah te zadeve zato ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.

5. Pritožbena navedba, da se je dolžnik obrnil na N. d.d. in da ureja odprtje transakcijskega računa za prvega upnika, je novota, za katero v pritožbi nista pojasnila zakaj je nista mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnika nista izkazala, da bi bilo mogoče s predlagano začasno odredbo doseči namen zavarovanja v skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ (15. točka obrazložitve sklepa) in da je ta potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ (15. točka obrazložitve sklepa).

6. Poleg s tema dvema pogojema se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi s pogojem po prvem odstavku 272. člena ZIZ: sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (13., 14., 17. točka obrazložitve sklepa). Ker morajo biti po materialnem pravu kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, upnika pa nista izkazala dveh, v tem pritožbenem postopku niso pravno pomembne preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na prvi pogoj: (-) da je podan obstoj njune terjatve, (-) da s posedovanjem zadnjega skupščinskega sklepa ne preneha pravni interes upnikov za ugotovitveno tožbo, (-) da ga izkazujeta v ugotovitvi, da dolžnik ne predstavlja zakonitega zastopnika prvega upnika, (-) da je podana terjatev na podlagi 69. člena Obligacijskega zakonika, 515. člena Zakona o gospodarskih družbah in točke 4.2. Družbene pogodbe prvega upnika, (-) da imata zahtevek, ki z izdajo predlagane začasne odredbe ne bi bil izčrpan, (-) da imata interes, da postavita zahtevek v okviru tožbe, (-) da je posebna oblika prepovedne tožbe, ko je nedopustno ravnanje tožene stranke že prenehalo, vendar je prisotna grožnja, da se bo to ponovilo, (-) da je tovrstna tožba izjemoma dopustna, ko nedopustnega ravnanja tožene stranke še ni bilo, vendar obstaja resna in konkretizirana grožnja, da bo do slednjega prišlo, (-) da je izkazano, da dolžnik vznemirja drugega upnika pri izvajanju funkcije in posledično vpliva na normalno poslovanje prvega upnika, (-) da ima prvi upnik zakonitega zastopnika, ki samostojno opravlja funkcijo, pri čemer ga nihče ne vznemirja, (-) da je zakoniti zastopnik imenovan na funkcijo na podlagi sklepa skupščine, kar mu daje pooblastilo za izjavljanje volje za družbo, (-) da se dolžnik predstavlja za poslovodjo prvega upnika in s tem prisvaja upravičenja, ki mu ne gredo ter se lažno predstavlja za zakonitega zastopnika, kar mu je treba preprečiti preko ustrezne tožbe – prepovednega zahtevka.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.