Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega (ne pa samo dejanskega) položaja.
Pritožnika sta v upravnem postopku uspela s svojim nasprotovanjem izdaji gradbenega dovoljenja na zemljiščih v njuni lasti, zato z vidika njune nepremičnine ne ob ponovnem odločanju v upravnem postopku ne v okviru odločanja v sporu polne jurisdikcije (ki ga je sodišče v tej zadevi sicer zavrnilo) ne bi mogla doseči več kot ponovno zavrnitev dovoljenja za gradnjo v zvezi z zemljiščem v njuni lasti. Pravilno je zato stališče izpodbijanega sklepa o pomanjkanju pravnega interesa pritožnikov.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa stranki z interesom povrniti stroške tega postopka v višini 466,65 EUR.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo odločilo o tožbi, ki sta jo tožnika vložila zoper delno odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-11/2014/178 z dne 3. 4. 2019. S to odločbo je toženka zavrnila zahtevo investitorja (v upravnem sporu stranke z interesom) za izdajo gradbenega dovoljenja za daljnovod DV 2 x 110 KV Murska Sobota-Mačkovci od stojnega mesta (v nadaljevanju SM) 18 do SM 20 na zemljiščih parc. št. ... k. o. ... ter parc. št. ... k. o. ..., ter za dostopno pot na zemljišču parc. št. ... k. o. ... (1. točka izreka), izdala pa je gradbeno dovoljenje za omenjeni daljnovod od SM 16 do vključno SM 18 in od SM 20 do SM 21 na zemljiščih parc. št. ... k. o. ... ter parc. št. ... k. o. ... (2. točka izreka).
2. Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo v delu, v katerem sta tožnika izpodbijala 1. točko izreka navedene delne odločbe (I. točka izreka sklepa in sodbe), v preostalem delu pa je njuni tožbi ugodilo, delno odločbo odpravilo v njeni 2. točki izreka in zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponovni postopek (II. točka izreka).
3. Iz obrazložitve sklepa o delnem zavrženju tožbe izhaja, da tožnika za izpodbijanje delne odločbe v zavrnilnem delu, v katerem je bila zavrnjena investitorjeva zahteva za izdajo dovoljenja za gradnjo daljnovoda na njuni nepremičnini parc. št. ... k. o. ..., nimata pravnega interesa, saj si z odpravo delne odločbe v tem delu ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja. V zvezi z navedbami tožnikov, da izpodbijata 1. točko izreka delne odločbe, ker bi morali biti vanjo vključeni tudi parc. št. ... k. o. ..., kjer se nahaja steber na SM 18, in parc. št. ... k. o. ..., na kateri se nahaja steber na SM 20, je sodišče pojasnilo, da bosta navedeni nepremičnini predmet ponovnega odločanja, kar naj bi bilo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ki se nanaša na meritorno odločitev o njuni tožbi.
4. Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Navajata, da imata kot lastnika parcele ... k. o. ... pravni interes, da se zavrne investitorjeva zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja na celotni trasi, ki poteka v neposredni bližini njune nepremičnine, torej vključno s parcelama ... k. o. ... in ,,, k. o. ... v delih, kjer poteka trasa od SM 18 do SM 20. Že v tožbi sta namreč uveljavljala, da je izpodbijana delna odločba v 1. točki izreka v nasprotju z razlogi odločbe o tem, da je zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje za zemljišča med SM 18 in 20, med katerimi se nahajata tudi izpostavljeni dve parceli, in izrekom, v katerem pa omenjeni parceli nista navedeni. Poleg tega so razlogi za zavrženje tožbe nejasni in nasprotujoči, saj je sodišče v 20. točki obrazložitve sklepa in sodbe zapisalo, da bosta parceli ... k. o. ... (na kateri je predviden steber SM 18) in ... k.o. ... (na kateri je predviden steber SM 20) predmet odločanja v ponovljenem upravnem postopku, kar pa ne drži, saj o tem delu trase organ ne bo odločal. Zato bi omenjeni parceli morali biti navedeni v 1. točki izreka delne odločbe toženke, kot sta to uveljavljala v tožbi. Predlagata, naj Vrhovno sodišče njuni pritožbi ugodi.
5. Toženka na pritožbo ni odgovorila, odgovor pa je podala stranka z interesom. Strinja se, da si pritožnika z odpravo delne odločbe v 1. točki izreka ne moreta izboljšati pravnega položaja, pravilna pa je tudi navedba sodišča, da bosta zemljišči s parc. št. ... k. o. ... (na kateri se nahaja steber na SM 18) in parc. št. ... k. o. ... (na kateri se nahaja steber na SM 20) predmet ponovnega upravnega odločanja. Toženka se bo morala namreč opredeliti, kakšno je vplivno območje daljnovoda na nepremičnino pritožnikov in do navedb glede same izvedbe prestavitve stebra na SM 19 na ustrezno razdaljo od objekta pritožnikov za opravljanje zdravstvene dejavnosti, zaradi katere naj bi prišlo do izvenosne obremenitve stebrov na SM 18 in SM 20, ter se opredeliti do navedb pritožnikov, ali tudi navedeni dve nepremičnini sodita pod vplivno območje daljnovoda. Predlaga zavrnitev pritožbe in povračilo stroškov za odgovor.
6. Pritožba ni utemeljena.
7. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa o pomanjkanju pravnega interesa pritožnikov za izpodbijanje 1. točke izreka delne odločbe toženke. Pravni interes za upravni spor je namreč podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega (ne pa samo dejanskega) položaja.
8. Navedeno v obravnavani zadevi ni podano. Pritožnika sta v upravnem postopku uspela s svojim nasprotovanjem izdaji gradbenega dovoljenja za daljnovod na trasi, kjer se nahaja tudi njuna parc. št. ... k. o. .... V tem delu zato vsebinska obravnava tožbe, v kateri sta sodišču primarno predlagala, naj odpravi celotno 1. točka izreka delne odločbe toženke in zavrne izdajo gradbenega dovoljenja od SM 16 do SM 21 na vseh v izreku izpodbijane delne odločbe navedenih parcelah, dodatno pa še na parc. št. ... k. o. ... in ... k. o. ... (oziroma podrejeno vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek), ne more doseči cilja izboljšanja njunega pravnega položaja. Pritožnika namreč z vidika njune nepremičnine ne ob ponovnem odločanju v upravnem postopku ne v okviru odločanja v sporu polne jurisdikcije (ki ga je sodišče v tej zadevi sicer zavrnilo) ne bi mogla doseči več kot ponovno zavrnitev dovoljenja za gradnjo v zvezi z zemljiščem v njuni lasti.
9. Ali bi moralo biti gradbeno dovoljenje za zemljišči parc. št. ... k. o. ... (kjer naj bi se nahajal steber na SM 18) in parc. št. ... k.o. ... (na katerem se nahaja steber na SM 20) zavrnjeno in ne izdano (kar je bilo v 2. točki izreka izpodbijane delne odločbe toženke), je stvar meritorne presoje tožbe v zvezi z zakonitostjo tistega dela delne odločbe, v katerem je uspel investitor ne pa pritožnika.
10. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da sta bili navedeni zemljišči vključeni v izdano delno gradbeno dovoljenje zato, ker se na njima nahajata stebra daljnovoda – prvi na SM 18 (na parc. št. ... k. o. ...), drugi pa na SM 20 (na parc. št. ... k.o. ...), in ne, ker bi se dovoljevala gradnja daljnovoda na trasi po navedenih parcelah med SM 18 do vključno SM 20. Kar pritožnika spregledata, je, da je obseg izdanega delnega gradbenega dovoljenja v 2. točki izreka delne odločbe izrecno omejen na traso od SM 16 do SM 18 in od SM 20 do SM 21. To pa pomeni, da s sporno delno odločbo stranka z interesom (investitor) še ni dobila dovoljenja za gradnjo daljnovoda na nobenem zemljišču na trasi med SM 18 in 20. Ker gre za upravni postopek, ki se vodi na njeno zahtevo, pa ima samo ona pravni interes, da upravni organ odloči tudi o tem delu zahtevka, če je bil dan, ne pa na zahtevo pritožnikov, ki se tega postopka udeležujeta zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, v katere bi lahko bilo poseženo šele z izdajo gradbenega dovoljenja. Pritožnika torej ne moreta svojega pravnega interesa za izpodbijanje 1. točke izreka delne odločbe toženke utemeljevati s tem, da bi morala toženka zavrniti še dovoljenje za traso med SM 18 in SM 20 na parcelah ... k. o. ... in ... k. o. .... Na to bi se lahko sklicevala šele, če bi bilo tako dovoljenje izdano, česar pa v pritožbi ne trdita.
11. Glede na navedeno je pravilno tudi stališče izpodbijanega sklepa, da bosta zemljišči parc. št. ... k. o. ... in ... k. o. ... (ker sta na njima predvidena stebra SM 18 in 20) v navedenem obsegu del odločanja v ponovljenem postopku. Predmet nadaljnjih postopkov pa bo tudi odločitev o morebitni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za traso daljnovoda med SM 18 in SM 20, v delu, ki ni bil že zavrnjen v 1. točki izreka obravnavane delne odločbe toženke.
12. Pritožnika ne konkretizirata, v čem je nejasnost in notranje nasprotje v razlogih izpodbijanega sklepa, teh pa tudi pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Drugačen pritožbeni očitek je zato neutemeljen.
13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).
14. Odločitev o pritožbenih stroških stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Odmerjeni so skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v višini, določeni za neocenljivo zadevo. Za ocenljivo zadevo bi glede na obstoječo upravnosodno prakso šlo le, če bi vrednost pravice ali obveznosti, o kateri se odloča v upravnem postopku, izhajala iz odločbe.1 Samo za te primere, to je v zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, namreč tudi ZUS-1 v prvem odstavku 30. člena ZUS-1 zahteva, da mora biti vrednost spornega predmeta določena v tožbi.2 Obravnavani primer izdaje delnega gradbenega dovoljenja ni te vrste.
15. Vrhovno sodišče je zato stranki z interesom priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo (4. točka v zvezi z drugo alinejo 1. točke tar. št. 34 OT) in 2 % materialnih stroškov v višini 12,5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 637,5 točk oziroma 382,50 EUR (vrednost točke 0,60 EUR), vse povečano za 22 % DDV v znesku 84,15 EUR, kar skupaj znaša 466,65 EUR.
1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 149/2021 in I Up 155/2021, oba z dne 15.9.2021, I Up 184/2022 z dne 7. 12. 2022. 2 Sklep I Up 184/2022 z dne 7. 12. 2022.