Jedro

V primerih, ko je zapadlost terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti, odvisna od bodočega negotovega dejstva (pogojna terjatev), se nastop slednjega brez dolžnikovega sodelovanja lahko dokazuje samo s pravnomočno ugotovitveno sodbo pravdnega sodišča, s katero je ugotovljen nastop pogoja in s tem zapadlost terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje o ugovoru.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi.

Zoper tako odločitev se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je dolžnik s podpisom notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti resnično privolil v neposredno izvršljivost, vendar šele, ko bo upnikova terjatev zapadla. Potrdilo o zapadlosti je notar izdal na podlagi enostranske upnikove izjave, kar pa glede na spornost razmerja med upnikom in dolžnikom vsekakor ni primeren način. O zapadlosti terjatve bi moralo odločati sodišče oz. glede tega vprašanja, ki je bilo izrecno ugovarjano, dolžnika napotiti na ustrezno pravdo.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 17. členu določa, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je, med drugimi, tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je po nadaljnji določbi 2. odst. 20. čl. ZIZ izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino (3. odst. 20. čl. ZIZ). Če zapadlosti ni mogoče dokazati na enega od preje opisanih načinov, se dokazuje s pravnomočno odločbo pravdnega sodišča, s katero je ugotovljeno, da je upnikova terjatev zapadla. Izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja, dovoli sodišče le, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil. V kolikor ta način ni možen, upnik izpolnitev pogoja dokazuje s pravnomočno odločbo pravdnega sodišča (1. in 2. odst. 26. čl. ZIZ).

Citirane določbe predstavljajo pravno podlago odločitve o utemeljnosti ugovora, ki je (poleg drugih razlogov) izpodbijal ravno zapadlost terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost. Vendar pa je zapadlost terjatve, kakršno po določilu 11. člena notarskega zapisa notarja B. opr. št. SV z dne 18.4.2001 v zvezi z 9. členom navedenega notarskega zapisa uveljavlja upnik, odvisna od izpolnitve pogoja. Ta pogoj je v tem, da mora upnik v primeru dolžnikove zamude s plačilom dveh obrokov kupnine, izgovorjeno in izbrano oblikovalno upravičenje izraziti tako, da najprej opomni dolžnika na plačilo, nato pa odstopi od pogodbe. Notarski zapis notarja B., opr. št. SV, z dne 10.10.2002, ki ga je v fotokopiji (priloga A 3) upnik priložil svojemu predlogu, ne more predstavljati javne listine, ki bi potrjevala nastop spornega dejstva - pogoja - po zahtevi 68. čl. Zakona o notariatu (ZN), saj je bil napravljen na podlagi enostranske izjave upnika, ki očitno celo ne razpolaga s povratnicami dolžniku odposlanih opominov oz. odstopne izjave. Nastop pogoja bi notar sicer lahko potrdil v obliki javne listine, vendar le tako, da bi enostransko izjavo o prejemu odstopa od pogodbe in opominov pred njim podal dolžnik, kar pa ni primer v tej izvršbi oz. ob zapisu sporazuma med strankama o zapadlosti terjatve. Pravzaprav edina možnost, ki bi upniku glede na dosedanje navedbe in predložene listine ob nesodelovanju dolžnika izkazala zapadlost terjatve, je ugotovitvena sodba zoper dolžnika, saj za izvajanje dokaznega postopka, brez zagotovitve dolžnikovega sodelovanja, notar nima zakonske podlage (dr. Vesna Rijavec, Notarske listine v izvršbi, Pravna praksa, 28/2001).

Ker se sodišče prve stopnje z vprašanjem zapadlosti upnikove terjatve ni ukvarjalo v smislu določbe 26. čl. ZIZ in 68. čl. ZN, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru po določbi 59. čl. ZIZ, pri tem pa upošteva zgoraj navedena materialnopravna izhodišča o dokazovanju zapadlosti pogojnih terjatev, ki izvirajo iz notarskih zapisov.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Po določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.