Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v izpodbijani sodbi, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obsojenemu A. A. izrečena enotna kazen zniža na 14 (štirinajst) let zapora.

II. V nespremenjenih delih se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo v postopku t. i. neprave obnove kazenskega postopka sodbo Okrajnega sodišča v Kopru I K 51735/2019 z dne 15. 6. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 51735/2019 z dne 18. 2. 2021 in v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 51735/2019 z dne 22. 7. 2021, pravnomočno dne 24. 2. 2021, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 2 leti in 11 mesecev zapora, ki se upošteva kot določena, sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 52746/2019 z dne 1. 12. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 52746/2019 z dne 8. 4. 2021, pravnomočno dne 20. 4. 2021, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 10 let in 7 mesecev zapora, ki se upošteva kot določena, in sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici I Kr 11167/2019 z dne 13. 4. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici I K 11167/2019 z dne 4. 9. 2019 in v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 11167/2019 z dne 23. 10. 2019 ter popravnim sklepom Okrajnega sodišča v Cerknici I K 11167/2019 z dne 18. 11. 2019, pravnomočno dne 20. 5. 2021, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 9 mesecev zapora, ki se upošteva kot določena, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen 14 let in 2 meseca zapora. V skladu s prvim odstavkom 55. člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno kazen vštelo v celoti prestano kazen v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 52746/2019 z dne 1. 12. 2020 in del že prestane kazen v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru I K 51735/2019 z dne 15. 6. 2020, ki se izvršuje od dne 15. 9. 2021 dalje. V ostalem ostanejo navedene pravnomočne sodbe nespremenjene.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojeni A. A., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predloga pritožbenemu sodišču, smiselno pa se zavzema za nižjo enotno kazen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obsojenec v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin. Izpostavlja obžalovanje kaznivih dejanj ter sodišču prve stopnje očita, da prav tako ni upoštevalo mnenja zavoda, v katerem prestaja kazen, in zdravnika. V pritožbi opisuje svoje težave z zdravjem in pojasnjuje, da je v zavodu preživel dva infarkta, možgansko kap ter operacijo nog, nadalje pa še navaja, da korektno prestaja zaporno kazen, koristi zunajzavodske ugodnosti, v zavodu redno dela ter sodeluje pri vseh aktivnostih.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da lahko sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanju kazni iz pravnomočnih sodb pri izreku nove enotne kazen upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile upoštevane že pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitnih novo nastalih okoliščin, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni ni mogoče upoštevati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi upoštevalo tudi slabše zdravstveno stanje obsojenca in korektno prestajanje kazni zapora, vendar zgolj iz razloga, ker sta bili ti okoliščini (sicer nepravilno) upoštevani pri izreku enotne kazni v zadevi II Kr 52746/2019. Sicer pa v tem postopku zatrjevane zdravstvene težave obsojenca in vzorno prestajanje zaporne kazni, ki jih obsojenec navaja tudi v pritožbi, predstavljajo nove okoliščine, ki v rednih kazenskih postopkih niso bile upoštevane. Teh okoliščin zato ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri in izreku nove enotne kazni. Pritožbeno sodišče pa pripominja, da bi bile takšne okoliščine lahko predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije, na primer v primeru predčasnega oziroma pogojnega odpusta s prestajanja kazni.

6. V zvezi s (posplošenimi) pritožbenimi navedbami, da je obtoženec podal prošnjo za izbris starih kaznivih dejanj, ki jih je že prestal, pritožbeno sodišče odgovarja, da ob pregledu kazenske evidence za obsojenca ni zaznalo obsodb, za katere bi bili podani pogoji za izbris, tudi sicer pa morebiten izbris starejših obsodb ne bi spremenil ugotovitve, da je obsojenec (obsežno) predkaznovan, tudi z obsodbami v zadnjih letih. Predkaznovanost obsojenca je bila v izpodbijani sodbi pravilno upoštevana kot tehtna obteževalna okoliščina.

7. Kljub do sedaj navedenemu pa se pritožbeno sodišče pridružuje obsojenčevemu zavzemanju za izrek nižje enotne zaporne kazni. Najprej je pripomniti, da obsojenec utemeljeno izpostavlja okoliščino obžalovanja kaznivih dejanj, ki je bila upoštevana pri odmeri kazni v dveh rednih kazenskih postopkih, sodišče prve stopnje pa jo je v izpodbijani sodbi spregledalo. Izraženemu obžalovanju obsojenca pritožbeno sodišče sicer ne daje posebne teže, vendar pa kljub temu ne more spregledati, da je sodišče prve stopnje glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v točki 10 izpodbijane sodbe, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile. Ob pravilnem vrednotenju tako obteževalnih kot tudi olajševalnih okoliščin ter predvsem ob dejstvu, da gre za združevanje (zelo) visokih zapornih kazni po več obsodbah, je po presoji pritožbenega sodišča v skladu z načelom asperacije utemeljen izrek nekoliko nižje enotne kazni. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obsojenčevi pritožbi ugodilo in ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin izrečeno enotno kazen znižalo na štirinajst let zapora, ki jo ocenjuje kot ustrezno.

8. Ker je obsojenec v pritožbi izrazil prošnjo za premestitev na odprt oddelek ..., mu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da za tovrstno odločanje o premestitvi zapornikov ni pristojno. Obsojenec lahko prošnjo za premestitev vloži v zavodu, v katerem prestaja zaporno kazen. O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor (drugi odstavek 80. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1).

9. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izrečeno enotno kazen znižalo na štirinajst let zapora. Ker ob preizkusu sodbe ni zaznalo kršitev, ki jih na podlagi določbe 383. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) preizkusi po uradni dolžnosti, je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.