Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica kljub okvaram vratne hrbtenice brez nevarnosti za svoje zdravje z normalnim delovnim učinkom zmožna opravljati dela delovnega mesta referenta v nabavi, na katerega je bila razporejena v času nastanka invalidnosti, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da pri njej invalidnost v smislu določila 27. člena ZPIZ/92 ni podana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. I-4124159 z dne 15. 1. 2004, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja v zvezi z odločbo z dne 25. 3. 2003 in zahtevek za priznanje pravic na podlagi II. kategorije invalidnosti.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, da je zaradi bolezenske okvare hrbtenice (operacija hernije diskusa C6-C7) pri tožnici sicer prišlo do trajnih sprememb v njenem zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z drugimi ukrepi medicinske rehabilitacije, je ugotovilo, da je tožnica glede na zahteve delovnega procesa še vedno v celoti delazmožna za delo na delovnem mestu, na katero je bila trajno razporejena pred oziroma v času nastanka teh sprememb.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ob ugotovitvah, da tožnica po operaciji vratne hrbtenice ni več sposobna za delo, na katerem je potrebno dvigovanje težjih bremen, v stalnih prisilnih držah hrbtenice in ob sunkovitih gibih z glavo, je pri njej nedvomno podana invalidnost II. kategorije. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo mnenje izvedenca dr. B., specialista medicine dela, glede zahtev njenega delovnega mesta, saj ga je podal v času, ko tožnica svojega dela sploh ni opravljala, na podlagi ogleda poslovnih prostorov v katerih tožnica nikoli ni delala in ob enostranskih ustnih pojasnilih direktorja podjetja, kjer je bila takrat zaposlena. Zato bi ji sodišče moralo priznati ustrezne pravice iz naslova invalidnosti.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. S trditvami, da sodišče na podlagi v sodnem postopku podanega izvedeniškega mnenja ni pravilno ugotovilo zahtev tožničinega delavnega mesta in pogojev opravljanja dela, tožnica uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. V zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem dr. B. tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja. Zato teh navedb revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

8. Glede na določbe 446. člena in drugega odstavka 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) je sodišče pri presoji izpodbijane odločbe tožene stranke utemeljeno uporabilo določbe prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami). Glede na določbe 27. člena ZPIZ je invalidnost podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije.

9. Poleg trajnih sprememb v zdravstvenem stanju so za ugotovitev invalidnosti torej pomembne tudi zahteve zavarovančevega delovnega mesta oziroma dejstvo, da zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju ni več zmožen z normalnim delovnim učinkom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, poln delovni čas opravljati dela na svojem delovnem mestu (glej drugi odstavek 27. člena ZPIZ). Ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica kljub okvaram vratne hrbtenice brez nevarnosti za svoje zdravje z normalnim delovnim učinkom zmožna opravljati dela delovnega mesta referenta v nabavi, na katerega je bila razporejena v času nastanka invalidnosti, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da pri njej invalidnost v smislu določb ZPIZ ni podana in utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravic iz naslova invalidnosti.

10. Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.