Jedro

Predlog je zavrnjen, saj okoliščina, da ima toženka sedež svoje odvetniške pisarne na sedežu pristojnosti sodišča, ni razlog za delegacijo.

Izrek

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je proti toženki vložila tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 1.000.000 SIT, toženka pa je proti njej vložila nasprotno tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 2.000.000 SIT. Tožba in nasprotna tožba sta vloženi pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, ki pa je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Toženka, ki je bila svoj čas sodnica za prekrške, je namreč postala samostojna odvetnica s sedežem v Murski Soboti, torej na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Njeno delo je vsakodnevno vezano na to sodišče, kar bi lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti sojenja. Toženka pa se prenosu pristojnosti upira.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) lahko Vrhovno sodišče RS tudi na predlog sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če bi se tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagajoče sodišče vidi navedene "druge tehtne razloge" v tem, da bi bila morda ogrožena nepristranskost sojenja, ker je toženka odvetnica s pisarno v sedežu stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Vendar pa navedeni okoliščini ni mogoče pritrditi brez argumentacije, ki bi jo potrjevala. Po določbi 2. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001) mora namreč pri uresničevanju svojih pravic sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Samo okoliščina, da je ena od pravdnih strank odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, ne more postaviti v dvom nepristranskost in neodvisnost sojenja. Zato predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni bilo mogoče ugoditi.