Glede na določbo tretjega odstavka 214. člena ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31).
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zapuščinski postopek prekine. J. K. je napotilo, da zoper A. A. in B. B. vloži tožbo na razveljavitev dednega dogovora z dne 21.8.2018 in podpisanega s strani vseh treh dedičev. Določilo je tudi rok za vložitev tožbe in čas trajanja prekinitve zapuščinskega postopka.
2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo J. K. iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni navedlo, da je prav sodišče J. K. seznanilo oziroma mu posredovalo izločitveni zahtevek J. O. in M. Z. O. s katerim sta predlagali izločitev prav tiste parcele, ki bi mu na podlagi predloženega dednega dogovora pripadala. Z izločitvenim zahtevkom je bil seznanjen šele dne 13.10.2018. Zato je umaknil soglasje k sklenjenemu dednemu dogovoru z dne 21.8.2018. Dedni dogovor ni pravno zavezujoč. Bil je podpisan v zmoti, tudi sicer pa je pravno relevanten samo tisti dedni dogovor, ki ga v zapuščinskem postopku sodišče vnese v sklep o dedovanju in ima tako značaj sodne poravnave. Obligacijsko razmerje med dediči nastane s trenutkom sklenitve dednega dogovora, to je z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega dogovora pred sodiščem. Le v tem primeru je dedni dogovor sestavni del sklepa o dedovanju in ima učinke sodne poravnave. Izvensodno podpisan sporazum dedičev je po vsebini dedni dogovor, s katerim naj bi dediči razdelili zapuščino, vendar pa ob dejstvu, da takšen sporazum ni bil zapisan in podpisan pred sodiščem, ne more predstavljati dednega dogovora, ki ima pomen sodne poravnave. Izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti. Na konkretni parceli, ki bi mu pripadla po dogovoru, že več let delno stoji stanovanjska hiša zakoncev O. Tudi sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da bi sodišče na pravdo moralo napotiti dedinjo B. B. 3. Na pritožbo sta odgovorili B. B. in A. A. in predlagali zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, saj vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, med katerimi tudi ni nobenega nasprotja. Dejstvo, da se v spisu nahaja izločitveni zahtevek J. O. in M. Z. O., pa ne predstavlja razloga, ki bi predstavljal bistveno kršitev določb postopka po 14. ali 15. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1).
6. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena Zakona o dedovanju - ZD2). Dediči so pred zapuščinsko obravnavo podpisali dedni dogovor in ga predložili sodišču. Pritožnik pa je nato na zapuščinski obravnavi umaknil soglasje k sklenjenemu dednemu dogovoru z navedbo, da ga umika zato, ker se je seznanil z izločitvenim zahtevkom J. O. in M. Z. O. Glede na določbo 3. odst. 214. člena ZD torej v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31). Glede sklepanja sporazumov o delitvi in načinu delitve (dedni dogovor) se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave, saj ZD posebnih določb nima, to pa v predmetni zadevi ni bilo storjeno. Glede na navedeno sporazum o delitvi dediščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave. Sodišče prve stopnje pa je zmotno štelo, da ima predloženi sporazum dedičev takšen učinek in zato po nepotrebnem napotilo J. K. na vložitev tožbe na njegovo razveljavitev. Navedena kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami