Jedro

V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.

Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.

Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi z dne 10. 11.2011 se v 1. točki razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznega zneska glavnice (2. točka predloga za izvršbo) in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne ter izvršba ustavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep potrdi.

III. Zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka), zavrglo pa je predlog dolžnika za odlog izvršbe (II. točka izreka) in predlog dolžnika za omejitev izvršbe tako, da se ta opravi samo z rubežem sredstev na računih dolžnika (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep o izvršbi razveljavi, tako da se ugovoru ugodi, upniku pa naloži plačilo izvršilnih stroškov v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obširnih pritožbenih navedbah vztraja, da je šele z izpodbijanim sklepom v novembru 2011 izvedel, kaj naj bi predstavljala domnevna obveznost (točka 1 in 2 v predlogu upnika), za katere izterjavo je upnik vložil predlog za izvršbo. Trdi, da upnik ni izkazal izpolnitve zakonske obveznosti iz četrtega odstavka 28. člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) in 419. člena Obligacijskega zakonika, in sicer da je dolžnik vedel za obstoj domnevne terjatve pred 2. 9. 2011. Obvestila v letu 2008 oziroma 2009, da je terjatev prešla na sklad, ni nikoli prejel, niti ni nikoli prejel obvestila, da upnik tudi po juniju 2009 nakazuje nadomestilo prvotni upnici. Poziv, ki se sklicuje na odločbo št. PS-00309/2008/26, je prejel in ga je v pravni nevednosti razumel kot odločbo. Opozarja na različne zneske glavnice, ki jih navaja upnik v pozivu septembra 2011, dopisu 10. 10. 2011 in v predlogu za izvršbo. Poudarja, da noben zakon ne določa, da mora dolžnik dvakrat plačati preživnino, najprej prvotnemu upniku, nato pa še skladu. Dokazoval je sodno poravnavo – pobot preživnin s prvotnim upnikom, ki je bila sklenjena v postopku I 214/2008 pri Okrajnem sodišču v Radovljici, v zvezi s čimer se sklicuje na prvo in drugo stran sklepa višjega sodišča z dne 30. 9. 2009. Na peti strani sodišče prve stopnje navedeno poravnavo priznava, na četrti strani pa navaja, da bi dolžnik obveznost iz terjatve „lahko veljavno izpolnil tudi prvotnemu upniku“. Ravno to pa dokazuje za obdobje maj 2008 do junij 2009. Sodišče je napačno presodilo priložene dokaze in posledično prišlo tudi do napačnega zaključka. Dolžnik o izvedenih plačilih in o pobotu s prvotno upnico sklada ni mogel obvestiti pred 10. 10. 2011, ker s terjatvami ni bil seznanjen. Sodišče spregleduje obveznost prvotnega upnika iz 3. točke odločbe sklada z dne 11. 11. 2008 in obveznost sklada kot dobrega in skrbnega gospodarja, da bi se pozanimal, kako se je končal postopek izvršbe v zadevi I 214/2008. Sodišče citira zakonske določbe, da ne more odločati o stvari, o kateri je bilo že na matičnem področju odločeno, kar pomeni, da je bilo o glavnici in obrestih za obdobje 1. 5. 2008 do 30. 6. 2009 že odločeno v postopku I 214/2008 pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Z dovolitvijo izvršbe na isti predmet spora sodišče ponovno sodi o isti stvari, kar je kršitev ustavnega načela. Glavnica za obdobje od oktobra 2009 naprej je neznana in dolžnik plačuje mesečno preživnino v višini 30,00 EUR, saj je višina odvisna od konca postopka za znižanje preživnine, o katerem Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi IV P 3007/2009 še ni pravnomočno odločilo. Izpodbija tudi odločitev o domnevnih obrestih na glavnico in poudarja, da obresti ni mogoče terjati, preden je bil dolžnik skladno z zakonskimi obligacijami upnika seznanjen s terjatvijo. Glede upoštevanja navedb in dokazov iz vlog z dne 17. 1. 2012 in obrazložitvijo v izpodbijanem sklepu navaja, da je laik in je nastopal brez pravne pomoči. Vztraja pri navedbi, da ne obstaja ne dejanski in ne pravni temelj, na katerem naj bi terjatev upnika nastala, v zvezi s čimer se sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Radovljici I 214/2008 z dne 28. 5. 2009, ki opredeljuje notarski sporazum SV 141/04 z dne 29. 1. 2004 s sodno poravnavo IV P 3101/2003 z dne 19. 3. 2004, tako da obe listini skupaj tvorita zaključeno celoto in ne vsaka posebej. V postopku se je nato izkazalo, da notarski sporazum s sodno poravnavo ni izvršilni naslov ali verodostojna listina (sklep višjega sodišča z dne 30. 9. 2009). Gre za enak predmet spora in je višje sodišče odločilo, da notarski sporazum in sodna poravnava ne tvorita izvršilnega naslova. Sedaj pa sodišče ponovno odloča o stvari, o kateri je bilo že na matičnem področju odločeno (I 214/2008). V zvezi s točkama II in III navaja, da je pri podaji predloga za odlog premičninske izvršbe jasno izrazil pričakovanje, da sodišče njegov predlog sprejme in je želel zgolj zavarovati svoje osnovno osebno imetje. Sodišče krši ustavno načelo enakega varstva pravic ter pravice do sodnega varstva in sorazmernosti za dolžnika, saj neutemeljeno ne sledi predlogu dolžnika, da se razveljavi rubež premičnin, kljub temu, da je dolžnik dokazal dobroimetje za izterjani znesek na njegovem računu.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnikove pritožbene navedbe (enako kot tudi ugovorne) temeljijo na nepravilnem razumevanju institutov izvršilnega naslova in pravnomočno razsojene stvari ter določb ZJSRS, ki urejajo razmerje med Javnim jamstvenim in preživninskim skladom Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) in preživninskim upravičencem ter Skladom in preživninskim zavezancem. Pojasniti je treba, da temelji dolžnikova obveznost plačevati preživnino v določenem znesku otroku T. P. na izvršilnem naslovu, to je sodna poravnava, sklenjena pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. IV P 3101/2003 z dne 19. 3. 2004, ki je kot izvršilni naslov navedena tudi v predlogu za izvršbo. Notarski zapis, na katerega se sklicuje dolžnik (v zvezi s sodno poravnavo), ne pomeni izvršilnega naslova in je treba ponovno pojasniti, da višje sodišče v sklepu I Ip 1929/2009 z dne 30. 9. 2009 ni zavrnilo predloga za izvršbo, ki bi temeljil na navedeni sodni poravnavi, temveč je zavrnilo predlog za izvršbo, ki je temeljil na notarskem zapisu in obvestilu centra za socialno delo. Sodna poravnava z dne 19. 3. 2004 pa je izvršilni naslov v skladu s 1. točko drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodna poravnava IV P 3101/2003 z dne 19. 3. 2004 je bila podlaga za priznanje nadomestila preživnine otroku T. P. z odločbo Sklada, št. PS-00309/2008/000 z dne 11. 11. 2008, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti, za katerega dolžnik ne izkazuje, da bi v postopku, iz katerega odločba izvira, dosegel njegovo razveljavitev (prim. 42. člen ZIZ). V izvršilnem postopku zato ne more uspešno uveljavljati, da z odločbo Sklada ne bi bil seznanjen. Ne glede na to pa višje sodišče poudarja, da je dolžnik seznanjen z obveznostjo plačevanja preživnine preživninski upravičenki T. P., ve torej, kakšne so bile njegove obveznosti glede višine preživnine v skladu z izvršilnim naslovom, v kakšni višini je preživnino plačeval in torej v kakšni višini v skladu z izvršilnim naslovom je ostala preživnina neplačana. Pravno nerelevantno je pritožbeno uveljavljanje o različnih zahtevkih upnika, saj so bili ti odvisni od časa, ko ga je zakonita zastopnica preživninske upravičenke obvestila o plačilih s strani dolžnika. Za te zneske je upnik zmanjšal svoj zahtevek za izterjavo.

6. V skladu z 28. členom ZJSRS preide terjatev otroka proti preživninskemu zavezancu (to je v konkretnem primeru dolžnik) do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na Sklad (to je upnika v tem postopku) z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija) in Sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine. Gre za zakonito subrogacijo, ki temelji na izvršitvi odločbe Sklada o pravici do nadomestila preživnine, skupaj z obvestili o vsakokratni uskladitvi. Temeljni izvršilni naslov, v konkretnem primeru je to sodna poravnava z dne 19. 3. 2004, še vedno ostane v veljavi in pomeni tudi temelj za dovolitev izvršbe na podlagi predloga Sklada. Glede na navedeno ni podlage za pritožbeno stališče, da bi moral dolžnik dvakrat plačati preživnino, in sicer najprej prvotnemu upniku, nato pa še Skladu. Če je preživnina (delno) plačana preživninskemu upravičencu, se nadomestilo za plačani znesek zmanjša (tretji odstavek 21.d člena ZJSRS).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal obstoja katerega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, kolikor se tiče glavnične terjatve. Ni namreč uspel dokazati, da bi njegova obveznost prenehala. Ne držijo pritožbene trditve, da bi dolžnik dokazal, da je bila s prvotnim upnikom za obdobje maj 2008 do junij 2009 sklenjena sodna poravnava oziroma da je prišlo do pobotanja (višje sodišče pripominja, da sta to dva različna pravna instituta) in tako za to obdobje preživnina in zamudne obresti poravnane. S tem v zvezi se dolžnik sklicuje na izvršilni postopek, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Radovljici pod opr. št. I 214/2008, končal pa se je s pravnomočnim sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1929/2009 z dne 30. 9. 2009. Iz slednjega ne izhaja zaključek, da bi prišlo do pobotanja terjatve. V drugem odstavku obrazložitve je višje sodišče le povzelo dolžnikov predlog pobotanja zapadlih preživnin očeta z določenimi materinimi obveznostmi. Dokazov o pobotu ali o sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrajnim sodiščem v Radovljici v izvršilni zadevi I 214/2008, pa dolžnik ni predložil. Zato so pravno nepomembne nadaljnje pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik izpodbija obrazložitev sodišča na peti strani izpodbijanega sklepa glede obdobja, za katero se je terjala preživnina v izvršilnem postopku I 214/2008, kot tudi očitek o prezrti obveznosti prvotnega upnika iz 3. točke odločbe Sklada oziroma obveznosti Sklada kot dobrega in skrbnega gospodarja, da bi se pozanimal o koncu izvršilnega postopka I 214/2008. 8. Odločitev v sklepu višjega sodišča I Ip 1929/2009 ne pomeni ovire v smislu prepovedi ponovnega odločanja o pravnomočno razsojeni stvari. Sklep o izvršbi v obravnavani zadevi namreč temelji na izvršilnem naslovu, medtem ko je sklep o izvršbi v izvršilni zadevi I 214/2008 temeljil na notarskem zapisu, za katerega je višje sodišče ugotovilo, da ni izvršilni naslov. V izvršilni zadevi ni bilo odločeno o glavnici in obrestih za obdobje 1. 5. 2008 do 30. 6. 2009, saj je glavnica (in posledično obresti zaradi neplačevanja) določena v izvršilnem naslovu, to je sodna poravnava IV P 3101/2003 z dne 19. 3. 2004 (v tej izvršilni zadevi v zvezi z odločbo Sklada št. PS-00309/2008/000 z dne 11. 11. 2008 skupaj z obvestiloma o uskladitvi oziroma zvišanju nadomestila). V izvršilnem postopku se namreč ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da ne more ponovno odločati o stvari, o kateri je na matičnem področju že bilo odločeno, pri čemer se obrazložitev nanaša na odločitev o temelju terjatve in njeni višini.

9. Neutemeljena je tudi nadaljnja pritožbena navedba, da je terjatev od oktobra 2009 naprej neznana in njena višina odvisna od konca postopka za znižanje preživnine v zadevi IV P 3007/2009. Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo z dne 19. 3. 2004, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala. Zato tudi ni mola prenehati dolžnikova obveznost do upnika v konkretni izvršilni zadevi. Dejstvo, da dolžnik plačuje mesečno preživnino v višini 30,00 EUR, pa je upnik v predlogu za izvršbo upošteval. 10. Višje sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe glede neupoštevanja navedb in dokazov iz vlog z dne 17. 1. 2012. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo glede nedopustnosti navajanja novih dejstev in dokazov v odgovoru na odgovor upnika na ugovor, poleg tega pa je treba tudi ugotoviti, v zvezi z upnikovim odgovorom na ugovor dolžnik ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva niti predlagal takšnega dokaza, s katerim bi v tej zadevi lahko uspel. 11. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev ugovora, kolikor zadeva izterjavo glavnice, neutemeljena in ker v tem obsegu ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je izpodbijani sklep glede odločitve v I. točki izreka v tem obsegu potrdilo in pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ob preizkusu odločitve v I. točki izreka sklepa po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo za zakonske zamudne obresti od posameznega zneska nadomestila preživnine (2. točka predloga za izvršbo) in zavrnilo ugovor dolžnika z izpodbijanim sklepom tudi glede obrestnega dela, kršilo materialnopravno določbo 17. člena ZIZ, zaradi česar obstaja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče (prve in druge stopnje) na podlagi drugega odstavka istega člena pazi po uradni dolžnosti.

13. Upnik namreč nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih nadomestil preživnine. Pravica do zakonskih zamudnih obresti, ki bi jo imel upnik v tem izvršilnem postopku, ne izhaja iz odločbe PS-00309/2008/000 z dne 11. 11. 2008, v kateri je v 4. točki zapisana le dolžnost Sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila (28. člen ZJSRS). V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (do tega vprašanja se je že opredelilo Vrhovno sodišče RS v sklepih opr. št. II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).

14. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ugodilo in v tem delu sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. V zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa se višje sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje in jih zato ne bo ponavljalo. V zvezi z zavrnitvijo predloga v III. točki izreka izpodbijanega sklepa še pojasnjuje, da je dopustno razveljaviti sklep o dovolitvi izvršbe s posameznim izvršilnim sredstvom le v primeru, če je podan ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo prav s tem izvršilnim sredstvom, česar pa dolžnik ni uveljavljal. Sodišče prve stopnje pa je pravilno pojasnilo, da je skladno z določbo drugega odstavka 34. člena ZIZ možno izvršbo le omejiti, pri čemer pa ostane v veljavi dovolitev izvršbe s tem sredstvom.

16. Višje sodišče je glede na navedeno zavrnilo tudi pritožbo zoper II. in III. točko izreka sklepa in v tem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Višje sodišče je zavrnilo dolžnikov v uvodu pritožbe podan zahtevek za povrnitev stroškov izvršilnega postopka, saj ni opredeljeno navedel, za katere stroške zahteva povračilo, oziroma v kakšni višini so mu nastali stroški, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).