Jedro

V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah ZPP. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska revizijskega minimuma, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. 6502-666/2003-DI/4 z dne 30. 11. 2004 ter da se ji odpiše dolg iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v znesku 818,36 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da tožnica sama nosi stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločbi tožene stranke št. 6502-666/2003-DI/4 z dne 30. 11. 2004 ter št. 449-101/03-6502 z dne 7. 10. 2003 delno odpravilo, glede odpisa prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje samostojne podjetnice za obdobje od 1. 1. 2003 do 25. 7. 2003, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in v tem obsegu tožnici odpisalo plačilo prispevkov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V preostalem je zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. 6502-666/2003-DI/4 z dne 30. 11. 2004 in za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za znesek, ki presega prispevke za obdobje od 1. 1. 2003 do 25. 7. 2003 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da so pravna podlaga za odločitev v tem sporu Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem (Merila, Ur. l. RS, št. 32/2000) v povezavi z 89. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Ur. l. RS, št. 18/96), saj tožena stranka ni dokazala, v čem naj bi bil Pravilnik o odlogu, celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 127/2003) za tožečo stranko ugodnejši. Primerjava podatkov o davčni osnovi, povečani za obvezne prispevke za socialno varnost, z objavljenimi zneski zajamčenega osebnega dohodka pokaže, da tožnica v letu 2003 z dohodkom iz dejavnosti ni več mogla kriti izplačila zajamčene plače. 3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno s tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo izključno na 2. in 3. člen Meril. V tem sporu je potrebno uporabiti tudi Pravilnik, ki je pričel veljati v času tega postopka in ga je treba uporabiti na podlagi njegovega 25. člena. Sodišče druge stopnje ni ugotavljalo, ali je pri tožeči stranki šlo za razloge začasne plačilne nezmožnosti. Tako je sodišče druge stopnje ugotavljalo samo drugo dejstvo, ali bi bilo z izterjavo ogroženo preživljanje davčne zavezanke – tožeče stranke in njenih družinskih članov.

4. Tožeča stranka je podala laični odgovor na revizijo. Ker na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZPP stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, revizijsko sodišče te vloge ni upoštevalo.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v naslednjih socialnih sporih: v premoženjskih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah ZPP, v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja) in pa v primeru, če jo dopusti sodišče. 7. V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija lahko dovoljena po določbah ZPP. Ta v drugem odstavku 367. člena omogoča revizijo v tistih premoženjskih sporih, kjer vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT), razen če gre za izjeme, navedene v 1. do 4. točki drugega odstavka tega člena. Ker vrednost spornega predmeta ne presega zgoraj navedenega zneska, prav tako pa tudi ne gre za nobeno od predvidenih izjem, je revizijsko sodišče revizijo zavrglo v skladu s 377. členom ZPP.