Jedro

Tožnik je dovolj jasno opredelil, kakšno pravno varstvo terja s tožbo. Sporni del toženkine nepremičnine, na katerem naj bi pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, je v tožbenem zahtevku označil z rezervirano parcelno številko, upoštevaje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je po njegovem naročilu izdelal geodet.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik lastnik parcele št. 96/4 k.o. X. po elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru geodeta M. T. z dne 18.12.2012. Toženki pa je naložilo, da mora tožniku povrniti 1.948,80 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil tožnik, ki se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sodbo razveljavi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da mu je s svojo formalistično odločitvijo odvzelo lastnino na zemljišču, ki je bilo kupljeno že leta 1966 in ga tožnik ves čas mirno uživa. Res je tožnik zamudil s plačilom predujma za izvedenca, vendar sodni rok ni prekluziven, če je podaljšljiv. Pooblaščenka je tožnika poučila, da mora plačati predujem, zato so sodbeni očitki na njen račun neumestni. Tožnik ni vedel, da mora pred iztekom določenega roka predlagati njegovo podaljšanje. Tožnik je zamudil s plačilom le 20 dni. Sprašuje se, ali zavrnitev tožbenega zahtevka glede na okoliščine primera ne predstavlja nesorazmerne sankcije za zamudo. Vztraja, da tožbeni zahtevek ni nedoločen, čeprav v katastru zaradi statusa izvedenca morebiti ni izvršljiv. Sicer pa je sodišče vse druge dokaze zavrnilo in dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Določen (t. j. konkretiziran) tožbeni predlog je po prvem odstavku 180. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obvezna sestavina tožbe. V nasprotnem primeru tožba ni sposobna za obravnavanje in jo mora sodišče zavreči, če je tožnik poprej ne popravi oziroma dopolni.

6. Tožnik je v ponovljenem postopku dovolj jasno opredelil, kakšno pravno varstvo terja s tožbo. Sporni del toženkine nepremičnine, na katerem naj bi pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, je v tožbenem zahtevku označil z rezervirano parcelno številko, upoštevaje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je po njegovem naročilu izdelal geodet. Dejstvo, da ta ni sodni izvedenec, ni pomembno. Zahteva iz 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), da mora biti pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, se namreč nanaša na sodbo (oziroma sodno poravnavo), ne pa na tožbeni predlog. Napačno je torej stališče sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek ni določen in izvršljiv. Izvršljivost je lastnost izvršilnega naslova (sodne odločbe, sodne poravnave, v določenih primerih tudi notarskega zapisa) in ne tožbenega zahtevka.

7. Sicer pa je tožnik predlagal, naj sodišče izvede dokaz s sodnim izvedencem geodetom. Sodišče prve stopnje je ta dokaz opustilo, ker tožnik ni pravočasno plačal zahtevanega predujma. Tudi njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je na naroku zavrnilo, vendar ni izdalo pisnega odpravka tega sklepa (drugi odstavek 329. člena ZPP), zato ni pogojev za njegov pritožbeni preizkus. Ne glede na to pa tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je šlo glede na okoliščine obravnavanega primera za sorazmerno neznatno zamudo pri plačilu predujma. Poleg tega je sklep, s katerim sodišče zahteva od stranke založitev predujma za izvedbo dokaza, sklep procesnega vodstva. Sodišče v postopku na takšne sklepe ni vezano, ampak jih lahko tudi prekliče ali spremeni, kar obenem pomeni, da lahko upošteva tudi zamujeno plačilo. Drugačno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ima oporo v novejši sodni praksi, vendar vztrajanje pri prekluzivnosti roka za plačilo predujma v tem primeru ni sprejemljivo. Namen rokov, tako zakonskih kot sodnih, je v zagotavljanju pospešitve postopka. Sodišče prve stopnje pa temu cilju ne bi bilo nič bližje, tudi če bi tožnik pravočasno plačal zahtevani predujem, upoštevaje nalogo, ki jo je zastavilo izvedencu v sklepu z dne 19.3.2013. Postopek bi se z izvedbo tako načrtovanega dokaza celo po nepotrebnem zavlekel. Opredeljevanje izvedenca do elaborata, ki ga je izdelal tožnikov geodet, je namreč odveč. Enako velja za parcelacijo toženkine parcele po sodni poravnavi iz leta 1966, saj tožnik ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na podlagi navedene poravnave, ampak se sklicuje na priposestvovanje. Sodišče prve stopnje bi torej moralo najprej ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu je tožnik priposestvoval sporni del toženkine parcele. Šele potem bi prišel na vrsto dokaz z izvedencem geodetom in parcelacija.

8. Po povedanem je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi 355. člena ZPP. Glede na naravo ugotovljenih pomanjkljivosti je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem toženke in izvedencem geodetom, nato pa na podlagi vseh izvedenih dokazov znova odločiti o utemeljenosti tožnikovega zahtevka.

9. Razveljavitev sodbe vključuje tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. Pravica do njihovega povračila je odvisna od končnega izida pravde. Enako velja za priglašene pritožbene stroške. Odločitev o teh je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.