Jedro

Če se tekom postopka o prekršku začne kazenski postopek, sodišče postopek o prekršku prekine.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila z izpodbijano sodbo kršena 10. točka prvega odstavka 136. člena v zvezi z 12. členom Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Trbovljah je s sodbo PR 191/2009 z dne 5. 1. 2010 iz razloga po 10. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo postopek zoper N. Z., ki je tekel zaradi prekrška po 234. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ker je ugotovilo, da je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo

za varstvo zakonitosti. Navaja, da je odločitev sodišča o ustavitvi postopka v nasprotju z določbo 12. člena ZP-1, saj je treba v primeru, ko začne zoper storilca teči kazenski postopek, prekiniti postopek o prekršku, vse dokler postopek v zvezi s kaznivim dejanjem ni končan.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilki, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4. Okrajno sodišče v Trbovljah je med postopkom o prekršku, ki je bil uveden na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Trbovlje, pridobilo obvestilo o telesnih poškodbah oškodovancev. Specialist kirurg je poškodbo ene od oškodovank, pridobljeno v prometni nesreči, opredelil kot hudo telesno poškodbo. Zato je sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da dejanje, ki se očita obdolženki, ni prekršek, temveč obstoji sum, da je obdolžena storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Sodišče je zaključilo, da je to okoliščina, ki izključuje postopek o prekršku (10. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1), zato je postopek ustavilo.

5. Primere, ko se določba o prekršku prekriva z znaki kaznivega dejanja, ureja 12. člen ZP-1. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 49/2009 z dne 18. 12. 2009 podalo razlago te določbe. Določba, da se postopek o prekršku ne vodi, če je podan sum kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, vse dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem končan, predstavlja navodilo prekrškovnemu organu, kako naj postopa, kadar ima obravnavano dejanje tako znake prekrška kot tudi kaznivega dejanja. Ta določba ne daje podlage sodišču za zavrženje obdolžilnega predloga, niti za ustavitev postopka, temveč mora sodišče, ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, izvesti postopek o prekršku. Kolikor se tekom postopka o prekršku začne kazenski postopek, pa sodišče skladno z 12. členom ZP-1 postopek o prekršku prekine.

6. Glede na navedeno je pritrditi vrhovni državni tožilki, da sodišče v 12. členu ZP-1 ni imelo podlage za ustavitev postopka o prekršku. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 10. točke prvega odstavka 136. člena v zvezi z 12. členom ZP-1.